Eden izmed primerov takšnega pristopa prihaja iz industrije premazov. V podjetju KANSAI HELIOS Slovenija so se trajnostnega prehoda lotili z ugotavljanjem, v katerih delih življenjskega cikla izdelkov nastajajo največji okoljski vplivi. Medtem ko večina najprej pomisli na neposredne emisije iz lastnih virov (Obseg 1) ali energijo (Obseg 2), pomemben del celotne slike predstavljajo posredne emisije v vrednostni verigi (Obseg 3).
»Obseg 3 zajema posredne emisije v vrednostni verigi, med drugim emisije, povezane s pridobivanjem surovin in embalaže, transportom, uporabo izdelkov pri kupcih ter ravnanjem z izdelki po koncu njihove življenjske dobe. Če želi podjetje učinkovito zmanjševati svoje vplive, mora razumeti tudi te manj neposredno vidne vire emisij,« je pojasnila dr. Radmila Wollrab, direktorica upravljanja kakovosti in trajnostnega razvoja skupine KANSAI HELIOS.
Nevidni del ogljičnega odtisa industrije
V podjetju so se zato odločili za celovit, podatkovno podprt izračun posrednih emisij v vrednostni verigi. Podatke o nabavi, transportu in uporabi izdelkov so povezali z analizami življenjskega cikla (LCA) in strokovnim znanjem tehnologov. Analiza je pokazala, da imajo pomembno vlogo surovine, faza uporabe ter ravnanje z izdelki po koncu življenjske dobe, pri čemer so natančni deleži odvisni od poročevalskega obdobja, uporabljene metodologije in opredeljenih meja izračuna.
»Takšen vpogled je pomemben predvsem zato, ker pokaže, kje so možnosti za dejansko zmanjševanje vplivov. Naša analiza je pokazala, da je eno ključnih področij sestava in izvor surovin,« je povedala dr. Wollrab.
Od merjenja k ukrepanju
Ko podjetje razume, kje nastaja največ emisij, lahko podatke uporabi kot orodje za primerjavo razvojnih možnosti in ocenjevanje učinkov načrtovanih sprememb. »Pri razvoju novih izdelkov uporabljamo rezultate analiz življenjskega cikla za primerjavo opredeljenih okoljskih kazalnikov. Ob tem ohranjamo zahteve glede kakovosti, obstojnosti in predvidene uporabe izdelkov. Z dobavitelji sodelujemo pri preučevanju obnovljivih oziroma certificiranih virov surovin, kupcem pa pomagamo iskati rešitve, ki lahko v določenih postopkih prispevajo k učinkovitejši rabi energije med nanosom ali sušenjem premazov,« je razložila dr. Wollrab.
Razvoj izdelkov z dokumentiranimi okoljskimi lastnostmi tako postaja del strateškega upravljanja in dejavnik konkurenčnosti, saj partnerji vse pogosteje pričakujejo preverljive podatke. Digitalna orodja pri tem omogočajo spremljanje emisij in vrednotenje sprememb recepture ali dobaviteljev, pri čemer morajo biti primerjave vedno vezane na jasno opredeljeno metodologijo in mejo analize.
Industrija v času trajnostne transformacije
Prehod h gospodarstvu z učinkovitejšo rabo virov je vse bolj odvisen od tega, kako uspešno podjetja okoljske podatke vključujejo v svoje poslovne odločitve. Evropski okvir poročanja, vključno z Direktivo glede poročanja podjetij o trajnostnosti (CSRD), ter neodvisne presoje krepijo preglednost, primerljivost in sledljivost podatkov. Za podjetje KANSAI HELIOS Slovenija je tak podatkovno podprt pristop prinesel pomembno zunanjo potrditev: na letošnjem ocenjevanju EcoVadis je podjetje doseglo 88 od 100 možnih točk in prejelo platinasto medaljo. Po metodologiji EcoVadis ta rezultat podjetje uvršča med en odstotek najbolje ocenjenih podjetij na globalni platformi.
Boljše razumevanje okoljskih vplivov odpira pot k inovacijam in večjemu zaupanju kupcev, ključno pa je, da so vse navedbe natančno opredeljene in podprte s podatki. Trajnost tako postaja stičišče znanosti, tehnologije in strategije. Prav zanesljivi podatki – od evidenc emisij in neodvisnih presoj do analiz LCA – so temelj za razvoj odpornejših, nizkoogljičnih in snovno učinkovitejših industrijskih modelov prihodnosti.
