»Večina ljudi na bolniškem dopustu je res bolnih, bolniško odsotnost uveljavljajo upravičeno in se želijo čim prej vrniti na delo. Zato zagovarjam celovite programe urejanja problematike absentizma v podjetjih. V primerih, ko se potrdijo sumi o resnih kršitvah, pa je prav, da delodajalci posežejo po strožjih ukrepih,« poudarja Bernarda Škrabar Damnjanović, detektivka in ustanoviteljica Detektivsko-varnostne agencije. Kontrola bolniških odsotnosti ter preverjanje sumov zlorabe alkohola in prepovedanih drog na delovnem mestu sta med pogostejšimi nalogami, ki jih delodajalci zaupajo detektivski agenciji.
Kako poteka kontrola bolniške odsotnosti in kako nadzor bolniškega staleža?
»Gre za različni stvari. Nekateri delodajalci želijo preventivno urediti področje bolniških. Odločijo se, da preverijo vse, ki so na bolniški, ne da bi pri komer koli sumili kršitev. Uvedbo takšnih preventivnih kontrol je treba zaposlenim predhodno ustrezno predstaviti. V teh primerih detektiv pozvoni na prijavljenem naslovu zaposlenega, se predstavi in pove, da opravlja kontrolo bolniške. Delavec nam posreduje podatke, od kdaj je na bolniški in do kdaj predvidoma bo bolniška trajala. Ta podatek je delodajalcu v pomoč pri načrtovanju dela, saj so kratkotrajne bolniške odsotnosti velik problem. Dogaja se, da v dneh pred prazniki, pred kolektivnimi dopusti in po njih 'zboli' večje število zaposlenih. S širšimi preventivnimi kontrolami v podjetju pošljemo signal tistim, ki niso pošteni, da delodajalec preverja bolniške odsotnosti. Včasih pridemo pri kontroli bolniškega dopusta tudi do informacij o drugih kršitvah. Ugotovimo lahko na primer, da zaposlenega ni na prijavljenem naslovu, kar lahko pomeni, da goljufa pri uveljavljanju potnih stroškov.«
Kaj če zaposlenega med kontrolo ni doma?
»Z delodajalcem se odločimo, kako naprej. Kontrolo lahko ponovimo, da preverimo sum, ali je oseba odpotovala, čeprav tega glede na režim gibanja, ki ji ga je med bolniško določil zdravnik, ne bi smela storiti. Preverimo, ali je avtomobil pred hišo, ali je nabiralnik poln in ali so rolete spuščene. Morda vprašamo sosede, ali so osebo videli, po potrebi pa preverimo tudi v tujini. Vse je odvisno od posameznega primera.«
Pri nadzoru bolniškega dopusta morate v nasprotju s kontrolo detektivi delovati na skrivaj. Kako se tega lotevate?
»Tako je, pri nadzoru gre za prikrito opazovanje, tako da detektiva na terenu ni mogoče opaziti. Nadzor uporabimo, ko delodajalec sumi, da delavec med bolniškim dopustom krši predpise. Delavec je na primer na bolniški, vendar ga vidijo opravljati težka fizična dela ali pa na družbenih omrežjih objavi fotografijo iz drugega kraja, čeprav bi moral biti doma. V detektivski agenciji analiziramo primer in naredimo operativni plan. Določimo, koliko detektivov bo sodelovalo pri nadzoru in kako se bodo izmenjevali, da ne bi bili razkriti. Pristop je treba prilagoditi vsakemu primeru posebej. Na vasi je lahko detektiv denimo hitro opažen. Naša naloga je zbrati dokazno gradivo o kršitvah pravil med bolniško. Po naših ocenah se na terenu potrdi približno 25 odstotkov sumov kršitev.«
Lahko delavca, za katerega sumijo, da krši bolniško, detektivi spodbudite v kršitev, denimo v primerih suma opravljanja pridobitne dejavnosti?
»Ne, kršitve ne smemo izzivati. Če zaposleni opravlja pridobitno dejavnost med bolniško, detektiv lahko pri njem naroči storitev ali izdelek, ampak morata biti postopek nakupa in transakcija izpeljana do konca, da je dokazno gradivo ustrezno za morebitno sodno presojo. Ni dovolj, da samo naročimo storitev ali izdelek.«
Ali delo detektiva pri nadzoru bolniških ne pomeni kršitve zasebnosti ljudi, ki jih nadzirate?
»Detektivi moramo paziti, da nadzor izvajamo le tako, kot bi lahko opazovali dogajanje med običajnim gibanjem mimo stanovanjskih objektov. Ne smemo denimo odmikati žive meje ali s pomočjo lestve pogledati čez visoko ograjo, da bi fotografirali kršitelja, ki med bolniško opravlja pridobitno delo na domačem dvorišču. Takšno snemanje bi bilo protizakonito.«
V čem se po vaših izkušnjah pri bolniških dopustih razlikujeta javni in zasebni sektor?
»Naročniki naših storitev so predvsem zasebna podjetja in ne javni sektor. Želela bi si, da bi problematiko bolniških odsotnosti bolje urejali v javnem sektorju, da bi nam bila država vsem za zgled.«
So šle spremembe zakonodaje v pravo smer?
»Da, število bolniških je upadlo. A treba bo delati še naprej. Iznajdljivost ljudi nima meja, posebno pri odhodih v tujino med bolniškim dopustom. Po novem mora vsak odhod v tujino med bolniško odobriti imenovani zdravnik ZZZS. Opazno je zmanjšanje števila bolniških ob petkih, v času tako imenovanih mostov med prazniki ter v dneh pred kolektivnimi dopusti in po njih. Zdaj se pogosteje dogaja, da zaposleni koristijo letni dopust, potem pa na Hrvaškem, v Bosni, Srbiji ali Makedoniji nenadoma zbolijo in pošljejo delodajalcu potrdilo tamkajšnjega zdravnika. V teh primerih je težje ukrepati, tudi če obstaja sum, da si je delavec z bolniško samo podaljšal dopust. Verjamem, da marsikje ni težko dobiti takšnega potrdila zdravnika. V nekaj primerih, ki smo jih preverjali, smo ugotovili celo, da je ordinacija zaprta ali sploh ni obstajala. Veseli me, da se je zakonodaja zaostrila. Kontrole in nadzori bolniških dopustov so občutljivo področje, saj je večina ljudi na bolniški res bolnih. Detektivi ne lovimo ljudi vsevprek, ampak tiste, ki goljufajo in izrabljajo sistem. Do teh je treba biti neizprosen.«
V katerih primerih se delodajalci še obrnejo na vas?
»Skrb vzbujajoči sta tudi zloraba alkohola in uporaba prepovedanih drog na delovnem mestu. Ta problem je v porastu. Podjetjem svetujem, naj se tega lotijo z obsežnimi preventivnimi preverjanji, da bodo zaposleni vedeli, da lahko detektiv kadar koli pride na delovno mesto, denimo sredi nočne izmene, in preveri, kaj se dogaja v garderobah. Videla sem že marsikaj, tudi primere hudih poškodb zaradi alkohola ali drog. Poleg tega v podjetjih preverjamo notranje tatvine, sume kršitev konkurenčne klavzule in dolžnike, ki se skrivajo. Najemajo nas tudi za preverjanje poslovnih partnerjev v Sloveniji in tujini.«
