Zgodovinsko gledano je Mehika ena najpomembnejših nogometnih držav. Edina je gostila tri svetovna prvenstva, po številu nastopov pa zaostaja le za Brazilijo, Nemčijo in Argentino. Kljub temu njena največja uspeha na svetovnih prvenstvih ostajata četrtfinalna nastopa leta 1970 in 1986, v moderni eri pa je skoraj vedno obstala v osmini finala. Izjema je bilo leto 1990, ko je bila zaradi afere »Cachirules« izključena iz kvalifikacij.
Mehičani brez izrazitega zvezdnika
Letošnja generacija deluje drugače. V njej ni več izrazitih zvezdnikov tipa Rafael Marquez ali Hugo Sanchez, zato pa deluje bolj kompaktno in pragmatično. Teža igre je razpršena po linijah, kar ekipi daje več stabilnosti in manj odvisnosti od posameznika. V vratih je zanesljiv Raul Rangel, ki je v več kot 360 minutah igre, če štejemo še sodniške dodatke, svojo mrežo ohranil nedotaknjeno. Obrambna linija temelji na paru Cesar Montes in Johan Vasquez, ob njiju pa pomembno vlogo igrata še Jorge Sanchez in Jesus Gallardo, ki zagotavljata širino in ravnotežje na bokih.
V zvezni vrsti ritem in disciplino narekujejo Erik Lira, Luis Romo in Gilberto Mora, ki je s 17 leti in 259 dnevi postal drugi najmlajši igralec v zgodovini svetovnih prvenstev, ki je začel izločilno tekmo – mlajši je bil le Pele leta 1958. Največje breme v napadu sloni na Santiagu Jimenezu, Robertu Alvaradu in Julianu Quinonesu.
V ospredju sta disciplina in kolektivnost
V skupinskem delu so premagali Južno Afriko (2:0), Južno Korejo (1:0) in Češko (3:0), z goloma Quinonesa in Jimeneza pa so v šestnajstini finala že po 37 minutah postavili končni izid. »Sem eden tistih, ki nikoli niso dočakali pete tekme na SP. To se mi je zgodilo v Južni Koreji 2002 in Južni Afriki 2010, ko smo imeli dober skupinski del, nato pa izpadli v prvi izločilni tekmi. Ta ekipa si zasluži, kar se ji dogaja. Dolgo smo skupaj in še vedno se imamo radi. Prava družina,« je po zmagi nad Ekvadorjem dejal Javier Aguirre, ki tretjič vodi mehiško reprezentanco. »Po tekmi sem potreboval kozarec viskija za proslavljanje konca uroka,« je dodal 67-letni selektor. Mehika je tako prvič po SP 1986 dobila izločilno tekmo na mundialu.
Tudi v mehiškem nogometnem prostoru prevladujejo pozitivne ocene. Nekdanji zvezdnik Hugo Sanchez poudarja predvsem taktično zrelost ekipe in boljše ravnotežje med fazami igre. V njegovih analizah je Mehika v primerjavi s preteklimi generacijami izgubila del improvizacije, a pridobila organizacijsko stabilnost, ki ji je na največjih turnirjih pogosto manjkala.
V osmini finala Mehičane čaka še zadnji nastop pred domačimi navijači, preden se turnir preseli v Združene države. x