Vstop v meteorološko jesen je letos vse prej kot običajen. Že v nekaj dneh naj bi se termometri povzpeli krepko čez 30 stopinj, ponekod morda celo do 35. Kaj se dogaja?
Kot kažejo analize, se srednja Evropa sooča z izrazito vremensko ločnico, ki v južne dele celine prinaša vnovičen vročinski val, medtem ko se severni predeli spopadajo s predčasnim prihodom jesenskega vremena. Temperaturni kontrasti bodo do konca tedna dosegli skrajnosti, saj se bodo dnevne vrednosti na jugu Nemčije in v Sloveniji povzpele visoko nad 30 stopinj Celzija, severna Evropa pa bo pod vplivom obilnega dežja in močnih vetrov.
Ta dvojnost bo po napovedih najbolj izrazita v Nemčiji. Medtem ko se bodo severne dežele ob obalah Severnega in Baltskega morja v prihodnjih dneh soočale s temperaturami med 19 in 23 stopinjami Celzija, nenehnimi padavinami in nevihtami z močnimi sunki vetra, bo na jugu države prevladovala povsem drugačna slika. Na območju Zgornjega Porenja bo po prehodni torkovi in sredini ohladitvi že v četrtek okoli 29 stopinj Celzija. Vrhunec vročine bo dosežen v petek, ko se bo živo srebro na jugu povzpelo do 35 stopinj Celzija.
Slovenija se v tej sliki nahaja na vroči strani celine. Po prehodu šibke hladne fronte, ki je v prvih dneh septembra prinesla zmernejše temperature, se bo nad našimi kraji znova okrepilo območje visokega zračnega tlaka. Do konca tedna bo v Sloveniji prevladovalo sončno in stabilno vreme. Dnevne temperature bodo marsikje znova presegle 30 stopinj Celzija, ob koncu tedna pa se obetajo vrednosti med 33 in 36 stopinjami, lokalno celo do 37 stopinj Celzija. Izrazitejše jesenske ohladitve in obilnejših padavin za zdaj pri nas ni na vidiku.
Kljub dejstvu, da smo v septembru, ko so dnevi občutno krajši in je vpadni kot sončnih žarkov že nižji, ostajajo temperature poletno visoke. Razlog je v izrazitem jugozahodnem zračnem toku, ki ga usmerja obsežno ciklonsko območje nad zahodno in severno Evropo v kombinaciji z močnim anticiklonom nad Sredozemljem. Ta mehanizem deluje kot zračna črpalka, ki intenzivno prenaša zelo tople in suhe subtropske zračne mase iznad severne Afrike ter Pirenejskega polotoka globoko v osrednjo Evropo. Zaradi območja visokega zračnega tlaka, ki preprečuje razvoj oblačnosti, prihaja do dodatnega segrevanja zraka ob njegovem spuščanju. Kljub zmanjšani moči in trajanju sončnega sevanja moč te tople zračne mase prevlada nad jesenskim ohlajevanjem, kar pomeni doseganje temperatur krepko nad 30 stopinj Celzija.
Vpliv subtropskega zraka severneje od osrednje Nemčije pa, kot rečeno, blokirajo vlažni atlantski tokovi, kar severnim obalam prinaša neurja in jesenske razmere. Vzhodno in južno od te meje se bo poletno vreme vztrajno nadaljevalo tudi ob koncu tedna. Možnost za posamezne krajevne nevihte se bo na območju Alp nekoliko povečala šele v nedeljo, pri čemer se splošna temperaturna slika ne bo bistveno spremenila.
