»Kaj je narobe s tem mestom in javnim prevozom?« se je glasila le ena od objav na družbenih omrežjih v poletnih mesecih, ki je povzela frustracije Ljubljančanov nad prometnim kaosom v središču mesta. Tudi v prometno manj obremenjenih poletnih mesecih je bilo (vsaj) med postajališčema Pošta (Konzorcij) in Bavarski dvor na Slovenski cesti mogoče redno opazovati »zamašek« avtobusov LPP. Takšen zastoj je pomenil zamude na progah, posledično pa so potniki na avtobuse, ki v poletnih mesecih vozijo z večjimi časovnimi razmiki, lahko še dlje čakali v vročini in pod žgočim soncem.
Ločeno vprašanje je vprašanje pravočasnega in točnega obveščanja uporabnikov javnega prevoza o morebitnih zamudah in spremembah na določenih progah, kar bomo sicer za zdaj postavili na stran. Morda velja omeniti le nedavno izkušnjo bralke, ko je bil avtobus z linijo v smeri Šiške tja predčasno preusmerjen v križišču s Šubičevo.
Skratka, poletne prizore z ulic v središču mesta lahko na podlagi pričevanj nezadovoljnih uporabnikov strnemo v kratek opis: kolone avtobusov, pogoste zamude in polni avtobusi na bolj obremenjenih linijah. Potovalno izkušnjo so za nameček »nadgradile« še visoke temperature, ki so potnike pričakale v ne dovolj ohlajenih avtobusih.
Osebne izkušnje niso statistika, pa vendar
Osebne izkušnje potnikov same po sebi seveda niso statistika in iz njih ni mogoče sklepati o delovanju celotnega sistema javnega mestnega potniškega prometa. So pa zgovoren kazalnik nezadovoljstva uporabnikov, še posebej zato, ker se podobne pripombe ne pojavljajo prvič. Dodatno skrb vzbujajoča je njihova pogostost v času počitnic, ko je prometna obremenitev v mestu praviloma manjša.
In kaj potnike v središču mesta čaka od 1. septembra dalje? Pred začetkom šolskega leta smo Ljubljanski potniški promet vprašali po konkretnih ukrepih za čas, ko bo mesto s povečanim prometom znova zaživelo v popočitniškem ritmu.
Drži, da razmere v Ljubljani zaradi obsežnih gradbenih del v okviru projekta Potniški center Ljubljana še zdaleč niso običajne. Res pa je tudi, da razen pozivov k potrpežljivosti voznikov in izogibanju kritičnim prometnim točkam resnejših rešitev od pristojnih nismo zasledili. Ali pa smo jih morda le spregledali?
Da občinskim oblastem in odgovornim v javnem podjetju Ljubljanski potniški promet ne bi delali krivice, smo se nanje obrnili s konkretnimi vprašanji. Izpostavili smo dolge kolone avtobusov in zastoje, ki so se pojavljali že v poletnih mesecih, ter vprašali, katere ukrepe pripravljajo za omilitev prometne stiske v središču mesta in lažje vsakodnevne poti ljudi, ki se problematičnim prometnim točkam ne morejo izogniti.
Pripravljajo se že dalj časa, toda na kaj?
Prejeti odgovori pristojnih iz LPP so, milo rečeno, skopi in brez konkretnih rešitev oziroma načrtov. Kaj smo v njih lahko prebrali? Da se na pričakovane prometne obremenitve zaradi obsežnih gradbenih del na območju Potniškega centra Ljubljana pripravljajo že dalj časa. Opravili so usklajevanja z Mestno občino Ljubljana, izvajalci del in izvajalci prometnih zapor ter obravnavali možne prilagoditve poteka avtobusnih linij.
Vse lepo in prav. Težava je v tem, da iz odgovora ni mogoče izvedeti, kaj naj bi ta načrt dejansko vseboval. Ni navedeno, katere prilagoditve so bile pripravljene, katere linije so zajele analize pred začetkom gradbenih del, ali so bile izdelane alternativne trase in ali so bili določeni konkretni scenariji za primer, ko zastoji presežejo določeno raven.
Obvozi? V teoriji
Še bolj poveden je del odgovora o obvozih. LPP obljublja, da bodo, če se bo pokazalo, da avtobusi na posameznih odsekih »dalj časa obtičijo v prometu« in obstoječa ureditev ne omogoča ustreznega izvajanja prevozov, po potrebi uvedli obvozne trase. Te naj bi posamezne linije umaknile z najbolj obremenjenih območij.
Toda kaj pomeni »dalj časa«? So sprejemljive 15-minutne zamude? Polurne? In katere linije bi sploh lahko preusmerili? Na katere ulice? Ali so obvozne trase že pripravljene ali jih bodo šele iskali, ko bo prometni sistem že v težavah? Na to odgovora ni.
Prav tako ni mogoče izvedeti, zakaj obvozi niso bili uvedeni že ob težavah, ki so se pojavljale poleti. Znano je, da zaradi gradbenih del v središču mesta (in tudi širše po Ljubljani) prihaja do zastojev in gneče.
»Razmere spremljamo sproti«
LPP kot eno ključnih rešitev navaja sprotno spremljanje prometnih razmer. Toda kaj naj bi spremljanje pokazalo v jesenskih mesecih, če že razmere v manj obremenjenih poletnih mesecih kažejo, da zaradi različnih razlogov prihaja do težav v sistemu javnega prevoza? In predvsem: kaj sledi »spremljanju razmer«?
Pri LPP namreč niso razkrili, če povemo po domače, kako »velike« morajo biti težave v prometu, da bodo uvedli konkretne spremembe in prilagoditve. V odgovoru so le zapisali, da bodo spremembe uvajali »glede na dejanske prometne razmere« tam, kjer bo to »potrebno in izvedljivo«. S takšnim odgovorom si potniki LPP ne morejo veliko pomagati.
Če avtobus zamuja 20 minut, ali je to že dovolj za spremembo trase? Kaj pa 40 minut? Kolikšna mora biti zamuda, da LPP aktivira obvoz? In kdo sprejme odločitev?
Odgovora nismo prejeli ne od javnega podjetja ne od Mestne občine Ljubljana.
LPP sicer sam izpostavlja Slovensko cesto na območju Bavarskega dvora. Tam naj bi se zaradi povečanih prometnih obremenitev zamude prenašale tudi na linije, ki prečkajo širše območje mestnega središča. Toda tudi tu odgovor ostane na pol poti. Katere linije? Kakšne so povprečne zamude in kako se primerjajo z običajnim stanjem? Namesto številk in odgovorov dobimo opise, kot so »največje zgostitve«, »zamude« in avtobusi, ki »dalj časa« ostajajo v prometu.
Kaj bo 1. septembra?
Za javni promet pomeni začetek šolskega leta praviloma drugačen dnevni ritem in več potnikov, LPP pa v svojih odgovorih 1. septembra oziroma začetka šolskega leta sploh ne izpostavi: nič ne izvemo o tem, ali pričakujejo dodatno poslabšanje razmer, ali je pripravljen poseben režim za prve dni šolskega leta in kakšne zamude lahko potniki pričakujejo.
Zdi se, da bo veliko prepuščeno sprotnemu odzivanju in odločitvam posameznikov, kdaj se bodo odpravili na pot skozi kritična območja mestnega središča.
Čeprav LPP v odgovorih omenja ohranjanje pretočnosti javnega potniškega prometa, ne izvemo, kako naj bi to dosegli. Bi bilo mogoče prilagoditi semaforske režime? Uvesti ali podaljšati prednost javnega prometa? Pripraviti začasne prometne rešitve? Dodati avtobuse na najbolj obremenjene linije? Prerazporediti vozila? Spremeniti trase ali vozne rede? V odgovoru ni navedena niti ena od teh konkretnih rešitev.
Usklajevanje brez dogovorov?
Ponavljamo: ni problem v tem, kar priznava tudi LPP, da zamud, do katerih prihaja zaradi obsežnih gradbenih del, ni mogoče preprečiti. To je povsem razumljivo.
Težava je drugje: v odgovorih, ki dajo slutiti, da se pred enim največjih infrastrukturnih projektov v središču mesta odgovorni očitno niso resneje posvetili iskanju rešitev, s katerimi bi ublažili težave v prometu (ki neizbežno spremljajo obsežne infrastrukturne projekte).
Zato ostaja odprto vprašanje, koliko zamud in prometnih zamaškov bi bilo mogoče preprečiti z resnejšim načrtovanjem in usklajevanjem prometnega režima že pred začetkom gradnje Potniškega centra Ljubljana.
LPP sicer na vprašanje o predhodnih usklajevanjih odgovarja, da so ta potekala tako z MOL kot tudi z izvajalci gradbenih del in izvajalci prometnih zapor. Kaj so se na teh usklajevanjih dogovorili, pa ne izvemo. Ali so bile predlagane spremembe prometnega režima? Kateri predlogi so bili na mizi? Kateri so bili sprejeti in kateri zavrnjeni? Ali so bile izdelane alternativne trase za primer večjih zastojev? Odgovora ni.
Težav ni na vidiku?
Pri odgovorih, ki smo jih prejeli iz javnega podjetja Ljubljanski potniški promet pred začetkom novega šolskega leta, velja še enkrat izpostaviti: konkretnih informacij je zelo malo. Pojasnila so zapisana predvsem v prihodnjiku in pogojniku: »če bi se pokazalo«, »po potrebi bomo uvedli«, »morebitne spremembe bomo uvajali«, »tam, kjer bo to potrebno in izvedljivo«.
Toda če prisluhnemo pripombam ljudi, ki javni potniški promet uporabljajo že danes, se zdi, da so novi načrti in ukrepi nujni. Drugo vprašanje pa je, zakaj tega v javnem podjetju LPP in na ljubljanski občini, ki se je ob vprašanjih o konkretnih ukrepih zavila v molk, ne prepoznajo.
