Če bi pred petimi leti na kakšnem švicarskem vrtu zalotili soseda, kako z lopato koplje luknjo in vanjo namesto krompirja polaga bele bombažne spodnjice, vam ne bi bilo treba takoj poklicati na pomoč. Obstaja precejšnja možnost, da je zgolj sodeloval v znanstveni raziskavi.
Raziskovalci Univerze v Zürichu in švicarskega centra za kmetijske raziskave Agroscope so se namreč leta 2021 domislili enega bolj nenavadnih načinov preverjanja življenja v prsti. Projekt so poimenovali »Beweisstück Unterhose«, kar bi lahko prevedli kot »Dokazni material: spodnjice«.
K sodelovanju so pritegnili okoli tisoč ljudi iz vse Švice in jim naročili, naj v zemljo zakopljejo bombažne spodnje hlače. In to ne svojih starih, ampak nove. Pod zemljo je končalo več kot 2000 parov, za dobro mero pa še okoli 12.000 čajnih vrečk. Poskus so izvedli na približno tisoč lokacijah – od zasebnih vrtov in zelenic do travnikov in njiv.
Po dveh mesecih je napočil veliki dan izkopavanja.
Čim manj spodnjic, tem več življenja
Rezultat na prvi pogled ni bil posebej razveseljiv. Nekatere spodnjice so bile polne lukenj, od drugih so ostali samo še trakovi blaga, pri najbolj »uspešnih« primerkih pa skoraj nič več. Toda prav takšne so znanstvenike najbolj razveselile.
Bombaž je namreč pretežno sestavljen iz celuloze, ta pa je prava pojedina za številne organizme v tleh. Bakterije, glive in druga drobna bitja se lotijo bombažnih vlaken in jih počasi razgradijo. Bolj živahno je življenje pod površjem, hitreje spodnjice izginjajo.
Znanstveniki so jih po izkopu fotografirali, posušili in skupaj z vzorci zemlje poslali v laboratorij. Pet let pozneje so zdaj objavili rezultate ene najobsežnejših raziskav biološke aktivnosti tal v Švici.
In zmagovalec? Domači vrt.
Spodnjice so najhitreje razpadale prav na zasebnih vrtovih, kjer so raziskovalci odkrili tudi največ organske snovi. Takšna zemlja ponuja dobre življenjske razmere deževnikom, glivam, bakterijam in številnim drugim prebivalcem podzemnega sveta.
Na drugem koncu lestvice so se znašle – nekoliko presenetljivo – lepo pokošene trate. Tam je bilo življenje v tleh najmanj dejavno. Njive in travniki so se uvrstili nekam vmes.
Lepa trata še ne pomeni živahne zemlje
Raziskava je pokazala, da je bilo za hitrost razgradnje spodnjic najpomembnejše predvsem to, kako človek zemljišče uporablja. Ali je bila pod njimi vrtna zemlja, travnik, njiva ali trata, je razlike pojasnilo bolje kot večina drugih lastnosti tal, ki so jih raziskovalci merili.
»Naši rezultati kažejo, da lahko način obdelovanja tal močno vpliva na življenje v njih in njihovo kakovost,« pojasnjuje profesor agroekologije Marcel van der Heijden z Univerze v Zürichu.
Kaj je torej všeč prebivalcem pod našimi nogami? Med drugim stalna pokritost zemlje z rastlinami, dodajanje komposta, bolj raznoliko kolobarjenje ter zmernejša uporaba mineralnih gnojil in sredstev za varstvo rastlin.
Toda previdno: če od spodnjih hlač ne ostane praktično nič, še ni nujno, da imate najboljšo zemljo v državi. Zelo hitra razgradnja je pogosto znak rodovitnih tal z veliko hranili, lahko pa predvsem na vrtovih pomeni tudi, da smo z gnojenjem nekoliko pretiravali. V naravnih okoljih lahko preveč hranil celo poruši naravno ravnovesje.
Na hitrost razgradnje vplivata tudi temperatura in vlaga. Če je zemlja zelo mrzla ali suha, njeni prebivalci postanejo precej manj dejavni.
Več kot polovica življenja je pod nami
Za hudomušnim poskusom se skriva precej resna zgodba. Prst ni samo rjava snov, ki jo spomladi prinesemo v stanovanje na podplatih. V njej je po ocenah znanstvenikov doma več kot polovica svetovne biotske raznovrstnosti. Tla hranijo vodo, ogljik in hranila, omogočajo pridelavo hrane in so eden najpomembnejših, a pogosto spregledanih ekosistemov na planetu.
Prav zato raziskovalci predlagajo celo nekakšen »indeks spodnjic«, s katerim bi ljudem na zelo preprost in predvsem nazoren način pokazali, kako živahna je njihova zemlja.
Projekt pa je pokazal še nekaj: ljudje se za znanost očitno precej lažje navdušijo, če jim znanstvenik namesto zapletenega laboratorijskega postopka v roke potisne spodnje hlačke in lopato. Brez tisoč prostovoljcev tako velike raziskave po vsej Švici skoraj ne bi bilo mogoče izvesti. Okoli 240 sodelujočih državljanov je zaradi svojega prispevka celo navedenih med soavtorji znanstvene objave.
Če vas torej prihodnjo pomlad zamika, da bi preverili življenje na svojem vrtu, imate zdaj precej nenavaden domači poskus. Potrebujete lopato, kos zemlje in bombažne spodnjice.
Le družini prej povejte, kaj počnete. Da ne bo nepotrebnih vprašanj in dvignjenih obrvi.
