Na Šutni v Kamniku obstaja posebna lokalna znamenitost. Ni cerkev, ni kavarna, niti trgovina s spominki, ampak tigrasti mačkon z izrazom mafijskega šefa in samozavestjo osebka, ki je prepričan, da mu pripada polovica mesta. Domačini so mu nadeli ime Ivan Grozni.
In čeprav je dobil ime po zgodovinskem osvajalcu, je Ivan Grozni v resnici predvsem šarmer. Takšen, ki te pogleda z globokimi zelenimi očmi, brez najmanjšega trzljaja, kot bi natanko vedel, da si ti tisti, ki moti njegov mir. Ivan je Šutno osvojil praktično čez noč. Ulica je postala njegov dnevni salon. Najraje se raztegne kar sredi toplega pločnika, kjer se sonči z resnostjo italijanskega filmskega igralca. Turisti stopajo mimo njega, otroci kažejo s prstom, psi pa ob njegovem prizoru izgubljajo živce. Preprosto ga ne razumejo.
Ko gre kak kuža mimo, se pogosto začne trgati na povodcu, lajati ali zmedeno poskakovati. Ivan pa? Nič. Niti pogleda ne obrne. Kot kak zen mojster le nepremično sedi in daje vtis, da so vsi drugi preveč dramatični.
Najbolj zabavno je, da se ga ljudje skoraj bojijo prestopiti. Ker se ne umakne. Nikoli. Če se mu približaš, te samo pogleda z izrazom »a res misliš, da se bom jaz premaknil zaradi tebe«. In potem obstaneš. Ker ima prav.
Ko sonce čez dan spreminja položaj, se Ivan počasi premika z njim. Nekaj metrov po ulici, nato do roba ploščadi, kasneje pa pogosto zavzame še prostor pred cerkvijo. Tam leži kot kak faraon, ki nadzoruje svoje kraljestvo.
Domačini ga poznajo skoraj vsi. Nekateri ga pozdravijo po imenu, drugi mu prinesejo priboljšek, tretji samo preverijo, ali je še vedno na svojem običajnem mestu. In večinoma je. Kot del mestnega inventarja. Ivan Grozni namreč ni navaden maček. Je karakter. Ulični filozof. Kosmati vladar Šutne.
