Zvečer lepo zalijemo pravkar posajene sadike, zjutraj pa je vrt videti kakor bojno polje. Marsikdo se je tudi vrnil z dopusta in namesto bujne solate, bučk, paprike, jajčevcev in drugih vrtnin zagledal pokošeno zemljo.
Na delu so bili seveda polži.
Večina vrtičkarjev pri nas se srečuje z rdečimi golimi polži, torej tistimi brez hišice. To so španski lazarji, ki so z Iberskega polotoka v Slovenijo prišli z zemljo. Gre za eno najbolj škodljivih tujerodnih živalskih vrst v Evropi, ki povzroči do 90 odstotkov škode na vrtninah.
Zelo podoben španskemu vsiljivcu je rdeč ali črn in progast veliki lazar, ki pa je avtohton v naših krajih in je precej manj škodljiv.
Pogosto pa se pojavijo tudi mali črni lazarji, ki so prav tako zelo požrešni vrtni škodljivci. Izležejo se spomladi in takoj začnejo objedati mlade rastline. Ker so občutljivi za izsušitev, se podnevi skrivajo pod zemljo, listjem ali deskami, aktivni pa so ponoči in v deževnih dneh.
Polžki s hišicami pa načeloma jedo odpadno zelenje in niso veliki škodljivci za vrtnine.
Kako se znebiti lazarjev?
Še vedno je med vsemi ukrepi daleč najbolj koristno pobiranje polžev. Najbolj aktivni so v vlažnem času, torej po dežju, ali pa zgodaj zjutraj, tako da bo treba, če se odločite za pobiranje, vstati nekoliko bolj zgodaj.
Sicer pa obstaja več bolj ali manj uspešnih rešitev:
1. Pasti s pivom
Pivo nalijte v ustrezno globoke sklede ali steklenice, napolnjene do polovice, in jih do roba zakopljite v zemljo. Za polže je privlačno samo sveže pivo, zato ga je treba redno menjavati.
2. Koruzni zdrob
Zjutraj jih boste zelo veliko našli na koruznem zdrobu, zato ga nastavite na nekaj koncev vrta in jih poberite.
3. Smrad
Dostop do rastlin jim lahko zasmradite z zastirkami iz gozdne praproti, listov bezga, vratiča ali bele gorjušice, a je treba zastirke redno obnavljati.
4. Oteženo premikanje
Na potkah bo premikanje polžev omejeval kremenčev pesek ali grobo žaganje. Nekateri po vrtu nasujejo tudi jajčne lupine, ki se primejo na spodnjo stran in polža motijo pri premikanju.
5. Kupljene vabe
Naravi prijazne so le delno učinkovite, tiste bolj učinkovite pa lahko škodujejo drugim živalim, denimo pticam in hišnim ljubljenčkom. Vsekakor je bolje, da ne enih ne drugih ne trosite kar povprek po zemlji, saj zanjo niso najbolj primerne.
6. Bakreni trak
Ko se polž z mehkim telesom dotakne bakra, med sluzjo in kovino nastane šibek električni naboj. To polža odvrne, zato se obrne in ne leze naprej.
7. Električna ograja
Na robove grede namestimo kable, ki jih napaja baterija, ki v rednih časovnih presledkih oddaja šibek električni signal, kar odvrača polže, hkrati pa je varna za druge živali in ljudi.
8. Race
Proti polžem pomagajo race vrste indijska tekačica, saj jih jedo.
