Renaultovega clia sem vselej nekoliko podcenjeval. Bil je v redu in izdelan v Sloveniji. Bil je najbolje prodajani slovenski avto. Nič od tega mu ne gre oporekati. Je bil pa hkrati pretežno dolgočasen avto, oblikovan varno in po okusu babic in dedkov. Avto, ki te je pripeljal od točke A do B. Ko si prispel na cilj, pa se te nihče ni ustrašil. Šesta generacija clia ni tak avto.
Geneza clia je v zadnjih dveh generacijah nekako namigovala v to smer, si je pa trenutno zelo vroča Renaultova oblikovalska ekipa vseeno prislužila še nekaj dodatnih točk z odločitvijo, da tega varnega cestnega slehernika spremenijo v nekaj, kar ne zapelje le s kolesi, temveč tudi z videzom. Kaj so naredili prav? Kombinacija velike sprednje maske z zgornjimi in spodnjimi lučmi ustvari vtis, kot bi gledali obraz jeznega robota. Sploh zgornje luči spominjajo na oči. Všečne razpotegnjene linije, ki dajejo občutek hitrosti, se vlečejo do zadka. Tudi ta pa je dodelan in spada k celoti. Vključno z zadnjimi lučmi in spojlersko obliko prtljažnika. Delo profesionalcev, skratka.
Notranji dizajn sledi trenutno ustaljenemu Renaultovemu dizajnu. Tudi to ni slabo. Clio ponuja dva ležeča zaslona, povezana pod enim steklom. Sredinska tablica je ob tem opremljena z Googlovimi storitvami, tako da povezava telefona za uporabo Googlovih zemljevidov ali spotifya ne bo potrebna. Je pa seveda mogoča. Prav tako pa je notranjost klišejsko francoska oziroma oblikovana po meri ljudi, ki v tem življenju radi kaj tudi potipajo. Kar tri ročke na desni strani volana so za nekatere preveč in na prvi pogled delujejo razmetano, a se že kmalu navadiš, čez čas pa začneš tudi ceniti ločeno tretjo ročko, prek katere nadziraš radio. Ob ročkah je tudi lep nabor čisto pravih fizičnih gumbov oziroma stikal za nadzor klime. Fantastično.
Materiali v testnem modelu so bili všečna kombinacija filca in plastike. Malo pa sem neodločen glede »učinka« ob stranskih šobah spredaj. Videz »pregrete« kovine sicer želi prispevati k občutku, da novi clio zares zažiga, ampak gre morda za gesto, ki je preveč na prvo žogo. Na dober dan se mi stvar vseeno zdi prikupno zabavna.
S praktičnega vidika gre pripomniti, da je clio šeste generacije zrasel za sedem centimetrov. Zdaj meri 4,12 metra. Medosna razdalja pa znaša 2,59 metra. Kljub športnosti je zato zadaj čisto dovolj prostora za otroške sedeže. Naraščaj zna dodati, da je zapenjanje pasu z njihovimi malimi ročicami tudi enostavno. Kar je bolj izjema kot pravilo. Na pot pa se bo lahko zadaj peljal tudi kakšen odrasli potnik.
Se pa praktičnosti nekoliko zatakne pri prtljažniku. V osnovi ima novi clio sicer 391 litrov prostora. Na pot ne boste mogli vzeti vsega, a je majhen avto. Žal pa tudi ta prostornina močno pade, ko je v igri hibridni pogon. Zaradi baterije se prtljažnik skrči na vsega 309 litrov. Ko se podrejo sedeži, to naraste na 979 litrov, medtem ko je v nehibridni izvedbi prostora 1069 litrov.
Te težave človek odmisli, ko sede za volan. Čeprav se francoskih avtomobilov drži sloves mehkosti in že skoraj dekadentne osredotočenosti na udobje, je novi clio poln cestnega značaja. Šokantno je, kako bolje se človek počuti za volanom takšnega malčka kot še ene velike in težke krave, ki se pretvarja, da trenira za Camel trophy.
Krmiljenje s cliom prepriča in še dodatno prispeva k občutkom, da je človek v nečem, kar se vsaj spogleduje s športnostjo. Če ne celo kaj več. Lepo se drži ceste in prepriča v ovinkih. Pod pokrovom se skriva 1,8-litrski bencinski hibridni 4-valjnik s 158 konji (116 kW) in 270 Nm navora. Najvišja hitrost znaša 180 km/h. Do stotice pa pospeši v 8,3 sekunde. V času električarjev, ko je v najdolgočasnejših družinskih avtomobilih včasih mogoče stotico doseči v manj kot petih sekundah, se to ne zdi bliskovito hitro. Je pa zato občutek med vožnjo vseeno zelo dinamičen. Prehitevanja pa tudi ne predstavljajo nobene težave.
Glavobola ne boste imeli niti zaradi porabe. Ta je med testom nanesla na okoli 5,3 litra. S hibridnim baterijskim pogonom pa je bilo mogoče kar nekaj delov mestne vožnje opraviti na elektriko. Je pa težko reči, da ima avto večje koristi od električnega pogona. Če bi tega bolj vpregli v hitro pospeševanje, bi bila druga pesem. Tako pa bi morda raje vzel več prtljažnika, manjšo težo in nižjo ceno čistega bencinarja.
Vsekakor pa clio šeste generacije ni več avto, ki bi ga podcenjeval. Druženje mi je bilo v veliko veselje. Za vstopni bencinski model z ročnim menjalnikom je treba odšteti 19.490 evrov. Hibrid z najboljšo opremo espirit alpine pa stane 27.890 evrov.
