Ob praznjenju družinske hiše leta 2004 je dedič na dnu stare omare naletel na pozabljeno škatlo za čevlje. Namesto pričakovanih starih fotografij ali pisem je v njej odkril 180 srebrnih kovancev, malomarno spravljenih v zmečkane ovojnice. Dve desetletji pozneje se je izkazalo, da je bila ta navidezno nepomembna najdba, prekrita s prahom in vonjem po starem papirju, vredna veliko več, kot se je zdelo na prvi pogled, poročajo francoski mediji.
Zgodba, ki jo kot svarilo zdaj radi omenjajo strokovnjaki za zbirateljstvo in numizmatiko, kaže pravzaprav na klasično napako pri ravnanju z zapuščino. Kovanec namreč nikoli ni samo kos stare kovine.
Najdba je vključevala kovance z začetka 20. stoletja. Čeprav bi jih lastnik ob odkritju lahko prodal zgolj po teži srebra, so redke letnice, specifične oznake kovnic in nepričakovano dobro stanje ohranjenosti zbirko dvignili na povsem drugo raven.
Tržna vrednost
Tržna vrednost tovrstnih zgodovinskih predmetov je namreč odvisna od treh ključnih dejavnikov. Prvi je vsebnost srebra, drugi redkost posamezne izdaje in tretji ohranjenost. Cena plemenite kovine na borzi je zgolj spodnja meja.
Običajen, obrabljen kovanec pogosto prodajo po ceni materiala za taljenje, medtem ko lahko na videz skoraj identičen primerek med zbiratelji doseže izjemno visoke zneske.
Numizmatiki in cenilci ob tem opozarjajo na najpogostejšo napako, ki jo lahko kot nepoznavalci storimo. V mislih imajo čiščenje. Čeprav se morda zdi logično, da bi počrnjen in umazan kovanec pred prodajo zloščili, lahko drgnjenje površine z gospodinjskimi čistili ali ščetkami uniči naravno zaščito. S tem pa se vrednost kovanca zniža.
Priporočajo drugačen pristop. Kovance je treba najprej previdno razvrstiti po državi izvora, nominalni vrednosti, letnici in, kar je pogosto najpomembnejše, majhnih oznakah kovnice. Za začetno oceno zadostujeta preprosto povečevalno steklo in dobra stranska osvetlitev.
Ostre fotografije
Dandanes je priporočljivo narediti tudi ostre fotografije obeh strani kovanca, saj to strokovnjakom omogoča hitro prepoznavo primerkov, ki so vredni podrobnejše ekspertize.
Za varno ohranjanje vrednosti je še ključno, da kovance shranimo v posebnih žepkih, ki ne vsebujejo polivinilklorida (PVC), saj ta kemično reagira s kovino. Prav tako je priporočljivo pridobiti več neodvisnih mnenj pred kakršno koli prodajo.
V primeru zaprašene škatle iz leta 2004 je razlika med vrednostjo surovine in zbirateljsko vrednostjo z leti postala očitna. Med 180 kovanci so bili številni povsem običajni, toda tisti redkejši so zelo pritegnili pozornost. Napaka pri kovanju, izjemno majhna naklada ali nedotaknjen prvotni sijaj lahko tak predmet spremeni v iskano dragocenost.
