V svetu prehrane, kjer se trendi »superživil« menjajo hitreje kot letni časi, obstajajo nekateri stalni junaki. Eden izmed njih je nedvomno kivi. Ta mali, rjavi in kosmati sadež z bleščeče zeleno ali včasih zlato sredico je že desetletja cenjen kot zakladnica vitamina C.
Kivi in zdravje črevesja
A nedavna odločitev iz Bruslja je kiviju dodala še uradni pečat na področju, kjer so ga mnogi že dolgo intuitivno uporabljali – pri spodbujanju urejene prebave. Za tiste, ki se spopadajo s počasnim črevesjem ali občutkom napihnjenosti, je to več kot le zanimivost, je znanstveno potrjena rešitev, ki raste na drevesu. Po letih znanstvenih raziskav je evropska komisija storila pomemben korak in potrdila: »Uživanje zelenega kivija prispeva k normalnemu delovanju črevesja, tako da poveča pogostost odvajanja.«
Ta trditev ni marketinška domislica, temveč temelji na kliničnih dokazih. Pomembno je poudariti pogoje, ki jih je komisija postavila za veljavnost te trditve. Koristni učinek se doseže z dnevnim vnosom 200 gramov mesa svežih zelenih kivijev. To v praksi pomeni približno dva večja kivija. Trditev se specifično nanaša na najbolj razširjeno sorto hayward (Actinidia deliciosa »hayward«), ki mora biti sveža, lahko pa je olupljena ali narezana.
Zakaj je kivi tako učinkovit? Njegova moč ni le v vlakninah, čeprav jih vsebuje v izobilju. Kivi je edinstven zaradi vsebnosti naravnega proteolitičnega encima, imenovanega aktinidin. Ta encim deluje kot katalizator in pomaga pri razgradnji beljakovin v želodcu in tankem črevesu, podobno kot to počneta bromelain v ananasu ali papain v papaji.
Ko jeste obrok, bogat z beljakovinami (meso, mlečni izdelki), aktinidin pomaga telesu, da ta hranila hitreje in učinkoviteje razgradi. To zmanjša občutek »teže« v želodcu in napihnjenost. Hkrati pa topne in netopne vlaknine v kiviju delujejo v debelem črevesu – vežejo vodo, mehčajo blato in mu dodajajo volumen, kar spodbudi peristaltiko (gibanje črevesja) in olajša odvajanje. Kombinacija aktinidina in vlaknin je tisto, kar daje kiviju to uradno priznano moč.
Kitajska gosja jagoda
Pot kivija na naše krožnike je fascinantna. V nasprotju s splošnim prepričanjem kivi ne izvira z Nove Zelandije. Njegova domovina je Kitajska, natančneje dolina reke Jangce, kjer je rasel divje in bil znan kot mihou tao ali yang tao (kitajska kosmulja). Tam so ga cenili predvsem zaradi okusa, ne pa toliko zaradi pridelave.
Prelomnica se je zgodila leta 1904, ko je novozelandska učiteljica Isabel Fraser obiskala Kitajsko in prinesla semena domov. Sprva so ga gojili na domačih vrtovih kot »kitajsko gosjo jagodo«. Pravi komercialni razvoj se je začel v 30. in 40. letih 20. stoletja, ko so novozelandski vrtnarji, kot je Hayward Wright, vzgojili večjo, okusnejšo in trpežnejšo sorto z daljšim rokom trajanja. Ta sorta je bila po njem poimenovana hayward in je danes globalni standard – prav tista, ki jo omenja uredba EU.
Ime »kivi« pa je ta sadež dobil šele v 50. letih prejšnjega stoletja. Med hladno vojno izvoz sadeža z imenom »kitajska gosja jagoda« v ZDA ni bil marketinško sprejemljiv. Novozelandski izvozniki so iskali novo ime. Ker je bil sadež rjav in kosmat, podoben njihovemu nacionalnemu simbolu, ptici kivi, se je rodilo ime »kiwifruit« ali sadež kivi.
Danes so največji svetovni pridelovalci kivija Kitajska, ki je ponovno prevzela primat s komercialnimi nasadi, Nova Zelandija, Italija, Grčija in Čile.
Čeprav ga ne pridelujemo v tako velikih količinah kot na primer jabolka, pa kivi tudi v Sloveniji odlično uspeva. Potrebuje milo podnebje brez ekstremnega zimskega mraza in dovolj vlage. Najboljše pogoje zanj najdemo v primorski regiji, še posebno v Goriških brdih, Vipavski dolini in na Obali.
Mnogi imajo kivije zasajene na domačih vrtovih, kjer se bujne vzpenjavke vijejo po pergolah in brajdah ter jeseni ponujajo bogat pridelek. Zaradi ugodnega podnebja je slovenski kivi pogosto izredno okusen in aromatičen.
Zakladnica zdravja
Čeprav je prebava zdaj v ospredju, ne smemo pozabiti na preostale adute tega sadeža. Kivi je absolutni prvak v vsebnosti vitamina C. En sam večji kivi lahko zadosti celotnim dnevnim potrebam po tem ključnem vitaminu, ki je nujen za močan imunski sistem, ali jih celo preseže, prav tako spodbuja tvorbo kolagena, ki je nujen za zdravje kože in zaščito celic pred oksidativnim stresom.
Poleg tega je kivi odličen vir vitamina K, ki je ključen za pravilno strjevanje krvi in zdravje kosti, ter dober vir vitamina E, kalija, ki pomaga uravnavati krvni tlak, in folatov. Njegova črna semena pa niso le za okras, vsebujejo namreč koristne omega-3-maščobne-kisline.
Kako izbrati popoln kivi?
Pri nakupu je ključen nežen pritisk s palcem. Če je kivi trd kot kamen, je še nezrel. Če se koža pod pritiskom rahlo vda, je zrel za uživanje. Izogibajte se sadežem, ki so preveč mehki, nagubani ali imajo poškodovano kožo.
Če ste kupili trde kivije, ne skrbite. Pustite jih na kuhinjskem pultu pri sobni temperaturi in v nekaj dneh bodo dozoreli. Proces lahko pospešite tako, da jih shranite v papirnato vrečko skupaj z banano ali jabolkom; ti sadeži sproščajo plin etilen, ki pospešuje zorenje.
Najlažji način uživanja je, da kivi prerežete na pol in sočno meso izdolbete z žličko. Lahko pa ga tudi olupite in narežete na kolobarje. In še zanimivost: koža zelenega kivija je dejansko užitna! Čeprav je kosmata tekstura za marsikoga moteča, je polna vlaknin in antioksidantov. Če jo želite pojesti, sadež seveda dobro operite in zdrgnite.
Da dosežete zaužitje priporočenih 200 gramov, lahko kivije preprosto pojeste, lahko pa jih vključite v svoje hranljive napitke.
Kivi je dokaz, da nam je narava ponudila popolna živila. Njegova pot od divje kitajske jagode do globalno priznanega sadeža z uradno potrjenimi zdravilnimi učinki je impresivna. Z vključitvijo dveh kivijev v dnevno rutino ne boste poskrbeli le za odmerek vitaminov, temveč boste na znanstveno podprt način spodbudili svoje črevesje k normalnemu delovanju.
