Svetovni dan spanja, ki ga obeležujemo danes, vsako leto poteka pod drugačnim geslom. Če je bilo lani praznovanje osredotočeno na razlike med spalnimi navadami različnih skupin prebivalstva, je letos v ospredju poudarek na zdravem spancu. Svetovni dan spanja namreč poteka pod geslom Dajmo prednost zdravemu spanju.
Biološka potreba, skupna skorajda vsem živalskim vrstam (vsaj tistim z možgani in živčnim sistemom), je za zdravo življenje pomembna toliko kot zdrava prehrana in telesna dejavnost, opozarjajo znanstveniki.
»Spanje je pomemben steber uravnavanja telesnega in duševnega zdravja v vseh življenjskih obdobjih. Dobro spanje je vir dobrega počutja in temelj zdravega načina življenja ter varnosti pri delu in v prometu. Raziskave potrjujejo, da vpliva na budnost in energijsko bilanco, pozornost, uravnavanje vedenja, čustvovanja in razpoloženja,« so zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Kaj se dogaja, ko spimo?
Številnim raziskavam navkljub je glede spanja še vedno veliko neznanega. Znanstveniki se dolgo niso mogli zediniti glede tega, kaj natanko je funkcija spanja in kaj se v telesu dogaja, kadar spimo. Dandanes je znano, da spanje potrebujemo za to, da telesu in možganom omogočimo počitek in obnovo. Nekateri predeli možganov so med spanjem aktivnejši kot v budnem stanju, saj ustvarjajo in krepijo povezave med živčnimi celicami, kar je ključno za utrjevanje spomina in predelavo informacij, pridobljenih čez dan. Kot če bi si prestavljali vestnega vrtnarja, ki vsako noč pristriže hitro rastoč grm, se znebi suhih in poškodovanih listov ter tako poskrbi za njegovo optimalno rast.
Zakaj potrebujemo spanje?
Medtem ko znanstveniki še naprej preučujejo, kaj natanko se v telesu in možganih dogaja med spanjem, obenem izvajajo tudi študije, ki so osredotočajo na to, kaj se zgodi, kadar ne spimo dovolj. Te študije pomagajo razumeti, zakaj je spanje tako pomembno.
Z dobrim spancem pomagamo genom, ki so zelo pomembni, saj gradijo beljakovine v našem telesu in pomagajo različnim celicam pri delovanju. Raziskave so pokazale, da lahko pomanjkanje spanja spremeni način obnašanja genov v našem telesu. Znanstveniki z Univerze Surrey so ugotovili, da geni, ki sodelujejo pri vnetnih procesih, povečajo svojo aktivnost, ko nam primanjkuje spanca.
Spanje ima ključno vlogo tudi pri zmožnosti učenja in koncentracije. Spanje nam pomaga tudi pri hitrem odzivu in izboljšuje koordinacijo, manko spanca pa onemogoča jasno mišljenje in podaljšuje reakcijski čas. Poleg tega ima spanje ključno vlogo še pri razpoloženju, med spanjem pa se prav tako uravnavajo hormoni, ki vplivajo na presnovo, apetit in imunski sistem.
