Zimska utrujenost ni mit: kaj se dogaja s telesom in zakaj nas pozimi zmanjkuje

Pozimi sonce vzide pozno, zaide zgodaj, vmes pa se pogosto skriva za oblaki ali turobno meglo, ki se kot smrkelj vleče naokrog. Našemu telesu zato primanjkuje naravne svetlobe, ki je ključna za uravnavanje notranje ure in tvorbo serotonina – hormona dobrega počutja. Ko ga je manj, se počutimo počasni, meglene glave in brez zagona, kot bi se nekdo poigraval z gumbom za svetlost v naših možganih. Poleg tega pomanjkanje svetlobe zavre tudi nastajanje vitamina D, ki pomembno vpliva na energijo in razpoloženje.

Ko temperatura pade, mora telo porabiti več energije za ohranjanje toplote. To pomeni, da nam je del moči ukraden, še preden sploh začnemo dan. Hladen zrak tudi zoži žile in upočasni cirkulacijo, zato se kri manj učinkovito pretaka po telesu, posledično pa se počutimo lene, zaspane in s prazno baterijo. Nič čudnega, da bi najraje ostali pod odejo in se ne bi nikoli premaknili iz tople in prijetne domače sobe! Toda vseeno se ne dajte. Malce bolj se oblecite, ko greste ven, večkrat na dan si privoščite topel čaj in svet bo lepši.

Krajši dnevi in hladnejše vreme so glavni krivci, da se nam pogostokrat ne ljubi iz hiše. Manj gibanja pa pomeni slabšo prekrvavitev, manj kisika v telesu in manj endorfinov – tistih srečnih hormonov, ki nas dvignejo, ko nam energija upade. Ko se enkrat ujamemo v ta začarani krog, se utrujenost počasi prikrade v vsakdanji urnik. Nič ne pomaga niti to, da več časa preživimo sede: v službi, doma, v avtu. Telo, ki je narejeno za gibanje, začne protestirati s težkimi nogami, zaspanostjo in občutkom, da se nam prav nič ne da početi.

Pozimi naravno proizvajamo več melatonina, ker je več teme – in to nas naredi bolj zaspane. Naša notranja ura je zato malce zmedena, še posebno če veliko časa preživimo v zaprtih prostorih brez dnevne svetlobe. Posledično hitreje posežemo po popoldanskem počitku na kavču, kar še bolj poruši ritem spanja. Ko je enkrat rutina neredna, tudi noči niso več tako kakovostne – zbujamo se težje, počutimo se neprespani, pa čeprav smo morda spali osem ur. Tako nastane začarani krog, ki ga pozimi občuti ogromno ljudi: veliko spanja, malo počitka.

Zima kar sama od sebe kliče po toplih juhah, krompirju, pečenkah in seveda prazničnih sladkih dobrotah. Vse to je super za dušo, a nekoliko manj za telo. Težka mastna hrana se prebavlja dlje, kar obremeni organizem in nas naredi zaspane. Prazniki pa dodajo še piko na i: več sladkorja, več alkohola, več večerij – in seveda manj gibanja. Sladkor nam najprej hitro dvigne energijo, nato pa sledi močan padec, zaradi katerega smo še bolj utrujeni. Ko se vse to ponavlja iz dneva v dan, se počutje hitro premakne v brezvoljni ritem.