To je ena izmed ugotovitev PwC globalne raziskave za leto 2024. Sodelovalo je več kot 4000 direktorjev, ki vedno bolj priznavajo vpliv podnebnih motenj in ukrepajo. Kar 47 odstotkov jih je že sprejelo proaktivne ukrepe za zaščito delovne sile in fizičnega premoženja pred podnebnimi spremembami. Skoraj dve tretjini sta ob tem poročali, da so naložbe, povezane s podnebjem (na primer zelene tehnologije), zmanjšale stroške ali pa niso pomembneje vplivale na stroške. Vseeno ostaja kar precej izzivov pri uvajanju tovrstnih naložb: kot glavni dejavnik, ki ovira njihova podjetja, da se jih sploh lotijo, direktorji navajajo regulativno zapletenost (24 odstotkov), redkeje nižjo donosnost naložb (18 odstotkov) ali pomanjkanje podpore uprave (6 odstotkov). »Tri desetletja digitalizacije so začela rušiti prej neprepustne meje med sektorji, medtem ko bo skupni vpliv podnebnega prehoda, umetne inteligence in drugih megatrendov pospešil proces rekonfiguracije,« meni Carol Stubbings, komercialna direktorica PwC Global. Raziskava namreč kaže, da morajo podjetja temeljito preoblikovati način, kako ustvarjajo vrednost, za uspeh v prihodnosti.

Kako gazele vihajo rokave?

Primer takega odziva je tudi strateška odločitev za lokalizacijo podjetja Lumar, gazele podravsko-pomurske regije za leto 2024. »Želel sem narediti nekaj, da bi zmanjšali vpliv na okolje,« pravi Marko Lukić, direktor podjetja Lumar, menedžer leta po izboru Združenja Manager. V skladu s sprejeto trajnostno poslovno strategijo so se pri Lumarju zavestno odločili za »odrast« z novih geografskih trgov. Ocenjujejo, da v njihovi panogi gradnje montažnih hiš takšno delovanje ni ekološko in trajnostno, sploh če je gradbišče od proizvodnje oddaljeno več kot pet, šest ur vožnje. »Čeprav se sliši morebiti neambiciozno ali utopično, verjamemo, da bodo s trajnostno poslovno transformacijo podjetja v naši panogi vedno bolj delovala lokalno. Pomemben je tudi vidik celovitosti storitve in kakovosti izvedbe, saj je oboje na oddaljenih lokacijah težje zagotavljati, še posebej pri tako interdisciplinarnem in zahtevnem produktu, kot je hiša.«

Odziv Evrope

Mario Draghi, nekdanji guverner Evropske centralne banke, je v nedavnem poročilu o evropski konkurenčnosti navedel, da je evropsko gospodarstvo od drugih odvisno pri digitalnih tehnologijah, saj jih 80 odstotkov uvozimo, in da imamo najvišje cene energije – za evropska podjetja so od dva- do trikrat višje kot v Združenih državah Amerike ali na Kitajskem. Sloveniji je skupina Evropske investicijske banke (EIB) je lani zagotovila 284 milijonov evrov svežega financiranja za okrepitev energetskega prehoda, poslovnih inovacij in kapitalskih trgov v državi. Financiranje je bilo osredotočeno na energetske projekte, spodbujanje trajnostne energije in energetske učinkovitosti, medtem ko so naložbe Evropskega investicijskega sklada podpirale tvegani kapital in zasebni lastniški kapital za spodbujanje podjetništva in inovacij. EIB je podpisala sporazume s tremi elektroenergetskimi podjetji za nadgradnjo slovenskega električnega omrežja. Družbi Elektro Maribor je namenila 36 milijonov evrov, Elektru Ljubljana 50 milijonov in Elektru Celje 58 milijonov evrov.