Po grozljivih posnetkih medvrstniškega nasilja na Ptuju, ki so minuli teden zakrožili po spletu, je vprašanje, kaj storiti z mladostniki, mlajšimi od 14 let, ki zagrešijo kaznivo dejanje z elementi hudega nasilništva, še pomembnejše. Ravnateljica Strokovnega centra Planina, dr. Leonida Zalokar, magistrica psihologije in psihoterapevtka, je poudarila, da pri nas tovrstne mladostnike, čeprav so v okviru svoje dosežene osebne zrelosti sposobni sprejeti odgovornost za storjeno kaznivo dejanje, še vedno dojemamo kot nekakšne pasivne žrtve družbenih, socialnih in družinskih okoliščin, in ne kot posameznike, ki imajo avtonomno voljo, hotenja in vedenja.
»Otrok, ki zagreši kaznivo dejanje ter na lastni koži ne čuti posledic svojega ravnanja in ne sprejme odgovornosti zanj, se ne bo ustavil in bo svoja dejanja zelo verjetno nadaljeval. V družbi se bo (in se je) vzpostavil občutek vsesplošne pravne indemnitete in nedotakljivosti, to pa je zelo nevarno sporočilo,« je zaskrbljena Zalokarjeva.
Po besedah sogovornice se evropske države različno lotevajo obravnave otrok, ki v času svojega neustreznega vedenja oziroma dejanja, ki ima naravo kaznivega dejanja, niso kazensko odgovorni. Teh dejanj ne puščajo nenaslovljenih, kot to lahko opazujemo pri nas. Na drugi strani pa pri obravnavi mladoletnih prestopnikov vedno bolj poudarjajo oziroma sprejemajo njihovo osebno odgovornost za storjena dejanja in odgovornost staršev.
