Robert Golob naj bi kot predsednik vlade storil kaznivo dejanje nedovoljenega dajanja daril za nezakonito posredovanje, je glede vsebine dopisa v izjavi povedal predsednik DZ Zoran Stevanović. Specializirano državno tožilstvo ga je o tem moralo obvestiti, saj bi Golob kot poslanec lahko bil deležen poslanske imunitete, ki ga ščiti pred pregonom.
Stevanovič je še dejal, da je o vsem tem obvestil Goloba, poslansko skupino Svobode in mandatno-volilno komisijo. Ta mora namreč predlagati Državnemu zboru ali naj bo Golobu priznana poslanska imuniteta ali ne, od česar je tudi odvisno, ali se bo kazenski postopek zoper njega začel.
Odvetnik prvaka Svobode Roberta Goloba Stojan Zdolšek je za STA kasneje na kratko potrdil, da se obvestilo tožilstva o možnosti kazenskega pregona zoper Goloba, o katerem je bil obveščen predsednik DZ, res nanaša na zadevo Bobnar. O konkretnih očitkih se ni opredeljeval, je pa dejal, da se Golob ne bo skliceval na poslansko imuniteto.
Vmešavanje v delo policije?
Spomnimo, oktobra lani je specializirano državno tožilstvo na ljubljansko okrožno sodišče vložilo zahtevo za sodno preiskavo zoper Goloba zaradi kaznivega dejanja dajanja daril za nezakonito posredovanje. Očitali so mu domnevno vmešavanje v delo policije. Golob naj bi namreč z sms sporočili od takratne notranje ministrice Tatjane Bobnar zahteval, da naj policijo "očisti janšistov", kar je slednja razumela kot pritisk na njeno delo in vmešavanje v delo policije. S tem naj bi Golob pogojeval tudi, ali bo Bobnarjeva še naprej ostala ministrica ali jo bo odstavil.
Poteza tožilstva se je sicer zgodila približno leto dni po tem, ko je policija spisala kazensko ovadbo zoper tedanjega premierja Goloba. Očitke Golobu o vmešavanju v delo policije je sicer javnosti nanizala nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar. Golob je že tedaj očitke zavrnil, njegov odvetnik Zdolšek pa je tudi zahtevo za sodno preiskavo označil za neutemeljeno.
Postopek glede poslanske imunitete
Sodišče mora torej zdaj še odločiti o uvedbi sodne preiskave. Če bi tak sklep sprejelo, bi se s tem začel kazenski postopek. A mora pred tem DZ formalno odločiti o Golobovi imuniteti. Zakonodaja namreč pravi, da lahko državni zbor prizna imuniteto tudi poslancu, ki se nanjo sicer ne sklicuje.
V praksi sicer mandatno-volilna komisija DZ presodi, ali je priznanje imunitete nujno potrebno za opravljanje poslanske funkcije in tako predlaga Državnem zboru, kako naj o tem glasuje na seji. Praviloma se šteje, da je priznanje imunitete lahko nujno potrebno za opravljanje poslanske funkcije v primeru, ko namerava pristojni državni organ poslanca pripreti ali ko ga je že priprl, ne pa tudi v primeru, ko namerava proti njemu začeti kazenski postopek.
Državni zbor o imuniteti odloča brez razprave in obrazložitve glasu. Razprava je sicer možna, če DZ na predlog predsednika državnega zbora, mandatno-volilne komisije ali poslanske skupine sklene, da se odločanje opravi na zaprti seji. Kot izhaja iz sklica seje kolegija predsednika DZ, ki bo v torek, bo izredna seja, na kateri bo DZ odločal o Golobovi imuniteti, predvidoma v sredo.
Svoboda: Organi naj končajo delo čimprej
Poslanka Svobode Tereza Novak je danes na vprašanje novinarjev glede postopkov proti prvaku stranke Robertu Golobu dejala, da si vsi želijo, da bi organi pregona čim prej opravili svoje delo. "Mislim, da je predsednik stranke Robert Golob prvi, ki si želi, da se zadeve razčistijo in končajo, kolikor vem, se tudi ne sklicuje na imuniteto," je opomnila.
Poslanka SD Andreja Katič je v današnji izjavi za medije dejala, da verjame, da bo predsednik Svobode "odgovorno sprejel vse vloge, ki jih ima v postopku, da bo sprejemal pošto, da se ne bo izmikal, da bo tvorno sodeloval tako z organi preiskave, pregona kot seveda tudi potem, ko bo potekal sodni postopek".
V Levici zaupajo v institucije in v načelo pravne države in verjamejo, da se bo postopek vodil po strokovnih in etičnih načelih, pa je dejal sekretar poslanske skupine Levica Alan Medveš in dodal, da verjamejo, da se v opozicijski partnerici Svobodi ne bodo "posluževali manevrov, kakor se jih radi poslužujejo v koalicijskih strankah, ko pritiskajo na organe pregona, jih označujejo kot krivosodje, kot nesposobne in podobno."
