Na Hrvaškem se vse bolj širi pobuda za množične proteste, ki naj bi 21. novembra povezali državljane iz različnih delov države. Pod imenom »Vrijeme za promjenu« oziroma »Čas za spremembe« se na družbenih omrežjih širi poziv k protestnim zborovanjem, katerih glavni namen naj bi bil opozoriti na korupcijo, zlorabo položaja, pomanjkanje odgovornosti institucij in vse težje življenjske razmere, poroča dnevnik.hr.
Po objavah pobudnikov naj bi se protesti začeli 21. novembra 2026 ob 10. uri, in sicer v kar 13 hrvaških mestih: Zagrebu, Splitu, na Reki, v Pulju, Osijeku, Zadru, Varaždinu, Dubrovniku, Slavonskem Brodu, Sisku, Karlovcu, Šibeniku in Vukovarju. Za zdaj še ni jasno, v kateri fazi so priprave na napovedana zbiranja in koliko ljudi se je že vključilo v njihovo organizacijo.
»To ni več samo ideja«
Pobudniki poudarjajo, da njihova iniciativa ni povezana z nobeno politično stranko ali politično opcijo. Trdijo, da gre za državljansko pobudo, katere cilj je povezati ljudi, ki si želijo konkretnih sprememb. »Naš protest je državljanski, njegov cilj pa je boj proti korupciji, transparentnost, odgovornost institucij in boljša prihodnost za vse nas in naše otroke,« sporočajo organizatorji.
V eni od objav so zapisali tudi, da želijo preseči zgolj razprave na družbenih omrežjih in nezadovoljstvo pretvoriti v skupno delovanje. »To ni več samo ideja. Želimo povezati državljane z vseh koncev Hrvaške in zagnati pobudo, ki bo zahtevala konkretne spremembe namesto praznih obljub,« poudarjajo.
Zainteresirane pozivajo, naj se vključijo v organizacijo protestov, pomagajo pri povezovanju udeležencev in širjenju pobude. Obenem zbirajo predloge o tem, katere težave bi morale biti v ospredju in kakšne spremembe bi morali zahtevati od pristojnih institucij.
Visoki življenjski stroški, nedostopna stanovanja in težave v zdravstvu
Med glavnimi razlogi za nezadovoljstvo naštevajo vse višje življenjske stroške, težave pri pridobivanju lastnega stanovanja, pomanjkljivosti zdravstvenega sistema in nezadostno zaščito državljanov. Posebej izpostavljajo položaj mladih, ki si kljub zaposlitvi vse težje privoščijo lastno nepremičnino, družin, ki jih skrbi prihodnost otrok, in upokojencev, ki morajo skrbno preračunavati, ali bodo lahko pokrili stroške položnic in zdravil.
Opozarjajo tudi na dolge čakalne dobe v zdravstvu, nezadostno zaščito žrtev nasilja in vprašanje odgovornosti, kadar državne institucije ne opravijo svojega dela. »Delamo, a vse težje pokrivamo osnovne življenjske stroške. Mladi sanjajo o lastnem domu, ki si ga ne morejo privoščiti. Starše skrbi prihodnost njihovih otrok, upokojenci pa računajo, ali bodo lahko plačali račune in zdravila,« so zapisali v pobudi.
Želijo konkretne spremembe, ne praznih obljub
Med cilji pobude so dostojno življenje od poštenega dela, dostopnejša stanovanja in boljša zaščita najemnikov. Zavzemajo se tudi za večjo preglednost pri porabi javnega denarja ter večjo odgovornost državnih in drugih institucij.
Pomembno mesto v njihovih zahtevah ima tudi zdravstveni sistem. Želijo si kakovostne zdravstvene oskrbe, ki bi bila dostopna vsem ne glede na njihov socialni položaj. Zavzemajo se še za boljše izobraževanje, več priložnosti za mlade ter večjo varnost žensk in učinkovitejšo zaščito žrtev nasilja. Med izpostavljenimi temami so tudi varovanje okolja, varnost otrok ter zagotavljanje enakih pravic in pravične obravnave za vse državljane.
Po Evropi se širijo protesti
Nemirno je tudi drugod po Evropi, kjer se ta konec tedna pripravlja nov val protestov. V Franciji, Nemčiji, Italiji, Španiji in številnih drugih državah se bodo ljudje na ulice odpravili zaradi vse višjih življenjskih stroškov, inflacije, nedostopnih stanovanj, dragih energentov ter slabšanja kakovosti javnih storitev, predvsem zdravstva in šolstva.
V Franciji bodo zaradi napovedanih shodov mobilizirali okoli 70.000 pripadnikov varnostnih sil, medtem ko v Nemčiji pričakujejo več kot 140.000 protestnikov v približno 30 mestih. Protestno razpoloženje se krepi tudi med mladimi, ki od oblasti zahtevajo več posluha za njihove težave in konkretne ukrepe.