Sredinski premier François Bayrou, ki od decembra vodi manjšinsko vlado, je v sredo v skupščini prestal dve glasovanji o nezaupnici. Avtomatično sta sledili premierjevi ponedeljkovi dvakratni uporabi 49. člena ustave, ki omogoča sprejem odloka vlade mimo volje poslancev. Bayrou je na tak način sprejel dva dela proračuna, ki zvišujeta davke in zmanjšujeta izdatke. Velikanski primanjkljaj se bo tako zmanjšal z lanskih 6,2 na 5,4 odstotka BDP. In ker sta nezaupnici spodleteli, je bil proračun sprejet.
Skrajna desnica ni glasovala za nezaupnico zaradi gospodarstva
Pri glasovanju o nezaupnici štejejo le glasovi za. Na prvem glasovanju je nezaupnico podprlo 128 od 577 poslancev, in sicer 70 poslancev Nepokorjene Francije (LFI), stranke radikalnega levičarja Jean-Luca Mélenchona, 37 zelenih, 15 komunistov in šest socialistov. Poleg vladnega desnosredinskega tabora, ki ima 198 poslancev, nezaupnice ni podprlo 58 socialistov, 23 poslancev sredinske grupacije LIOT in 140 poslancev skrajne desnice. V drugem krogu je bilo zanjo 122 poslancev.
Vodilni politik skrajne desnice Jordan Bardella je v sredo izjavil, da poslanci Marine Le Pen niso glasovali za nezaupnico zaradi gospodarstva. Če bi skrajna desnica hotela zrušiti vlado, bi sicer poleg Mélenchonove LFI, zelenih in komunistov potrebovala še glasove dobre tretjine socialistov. Za izglasovanje nezaupnice je namreč potrebnih 289 glasov.
Socialisti pa so se po več tednih pogajanj z Bayroujem odločili, da bodo dopustili njegovo vlado. Zdaj lahko upa, da ga ne čaka usoda predhodnika, Michela Barnierja, ki je moral decembra po treh mesecih vodenja vlade odstopiti, ker sta združena levica vključno s socialisti in skrajna desnica glasovali za nezaupnico. Bayrou se je sicer moral odpovedati varčevanju v zdravstvu in šolstvu ter delni zamrznitvi pokojnin in začeti nova pogajanja socialnih partnerjev o že potekajoči pokojninski reformi (najbrž bodo ugotovili, da je reforma nujna).
A socialisti poudarjajo, da so na vseh glasovanjih o Bayroujevem proračunu vseeno glasovali proti, ker da je premalo socialen in premalo okoljsko naravnan. Vendar nočejo zrušiti vlade, ker je za »splošni interes« dobro, da Francija ima proračun. Kot ugotavlja voditelj socialistov Olivier Faure, ga nujno potrebujejo kmetje, lokalne skupnosti, podjetja, nevladne organizacije in šolstvo. »Lahko je biti za nezaupnico in ostati lepa duša, a kaj potem?« se je spraševal na radiu France Inter. Padec Bayroujeve vlade bi namreč vodil do še ene nove vlade, ki bi bila tako kot Barnierjeva odvisna od skrajne desnice. Morda pa celo do Macronovega odstopa in predčasnih predsedniških volitev, na katerih bi lahko zmagala Marine Le Pen. Predčasnih volitev si želi tudi Mélenchon, ki bi lahko kot Le Penova prišel v drugi krog in zmagal.
Socialisti so ali niso v opoziciji?
Socialisti trdijo, da ostajajo v opoziciji. Prihodnji teden bodo zaradi neupoštevanja »republikanskih vrednot« sprožili še eno glasovanje o nezaupnici vladi, ker je Bayrou prejšnji teden govoril o »utapljanju v migracijah«, kar je izraz, ki ga že vrsto let uporablja skrajna desnica. Vendar je nezaupnica vnaprej obsojena na neuspeh, saj je skrajna desnica ne bo podprla.
Mélenchon pa trdi, da so socialisti s tem, ko niso glasovali za nezaupnico, odobrili proračun in da niso več v opoziciji, pa tudi ne več v Novi ljudski fronti (NFP), kot se imenuje združena levica. »NFP je zavezništvo, v katerem ima vsaka stranka avtonomijo in je ne obvladuje njen šef,« pa mu je v skupščini pred glasovanjem odvrnil socialist Emmanuel Grégoire. Dodal je: »Tisti, ki trdijo, da se pridružujemo vladi, lažejo.« Komunisti in zeleni, ki so tudi del leve koalicije, medtem ohranjajo dobre odnose s socialisti, saj se nočejo povsem podrediti avtoritarnemu Mélenchonu.
