Ura je bila nekaj čez tretjo zjutraj. Zrak v spalnici starejše ljubljanske hiše je bil težak, pa vendar miren. Tišino je prekinilo enakomerno, globoko dihanje spečega moža. Nato pa – komaj slišen prasket. Škripanje korakov na parketu, zvok predala, ki drsi po vodilih. Starejša gospa je odprla oči in skozi priprte veke, v medli svetlobi, ki je v spalnico prihajala od ulične razsvetljave, ob robu postelje zagledala obris tuje postave.
V spalnici je stal neznani moški in metodično brskal po osebnih stvareh. V tistem trenutku ji je kri zaledenela, toda njena prva misel presenetljivo ni bila beg in niti ne klic na pomoč. Njena edina, obupana misel je bila nema molitev: Samo da se mož ne zbudi.
Gre za resničen primer iz Ljubljane, ki se je zgodil že pred časom, nanj pa je spomnil nedavni primer, ko je v Zgornjih Gorjah vlomilka vdrla v hišo, odnesla pa samo pločevinko pijače in na koncu končala v bolnišnici. Gre za podobno drzen in prav netipičen vlom.
Redko pa imajo policisti opraviti s primerom, ko je vlomilec tako drzen, da vstopi ne glede na vse.
Pomislimo, kaj je morala prestati Ljubljančanka, ko se je bala, da bo njen soprog odprl oči, v njuni spalnici zagledal vsiljivca in se nagonsko odzval. Poskušal bi zaščititi njo in njuno lastnino, kar pa bi neizogibno vodilo v fizični spopad z neznancem. Zato se je raje odločila, da bo zamižala.
Dom kot trdnjava?
Ta pretresljiva resnična zgodba iz Ljubljane pa ni osamljen primer in tako tudi ne kakšen opis odstavka iz skandinavskega kriminalnega romana. Stari pregovor pravi, da je človekov dom njegova trdnjava. Toda kaj se zgodi, ko se zidovi nepričakovano podrejo, medtem ko vi spite ali ko nič hudega sluteč gledate televizijo v dnevni sobi?
Čeprav si radi domišljamo, da vlomilci udarijo izključno takrat, ko smo na dolgih poletnih počitnicah ob Jadranu ali na zimskem smučanju v tujini, kriminalistična statistika in nedavni dogodki kažejo precej bolj skrb vzbujajočo sliko. Zločinci so vse bolje opremljeni in drzni.
Spomnimo se samo zloglasnega primera serijskega vlomilca iz leta 2020, ki je med avgustom in oktobrom tistega leta kot nevidni duh operiral po Ljubljani, Mariboru in Celju. Njegov način dela – vlamljanje sredi noči, predvsem takrat, ko so stanovalci trdno spali v svojih posteljah. V kar 53 slovenskih domov je vstopil tako neslišno, premišljeno in spretno, da se ni prebudil praktično nihče. Zatajili so celo izurjeni psi čuvaji, ki so spali nekaj metrov stran.
Moža, ki so ga naposled izsledili šele s pomočjo napredne analize mobilnih podatkov, je sodišče v začetku leta 2025 obsodilo na šest let in pol zapora. Toda temeljnega občutka varnosti in nedotakljivosti doma, ki ga je vzel svojim žrtvam, jim ne bo vrnila nobena, še tako stroga kazen.
Policijske kronike iz zadnjih let tudi sicer razkrivajo pravo sliko. Julija 2025 se je prebivalec Celja vrnil domov in v hiši presenetil dva vlomilca pri delu. Sledil je trenutek panike na obeh straneh. Zločinca, zavedajoč se, da sta ujeta v past, sta v obupu in povsem brez pomisleka preskočila ograjo in skočila naravnost z balkona, pri tem pa utrpela tako hude telesne poškodbe, da so njun pobeg ustavili reševalci.
Precej manj komičen in neprimerno bolj grozljiv je bil scenarij iz Britofa pri Kranju, ki se je zgodil novembra. Lastnica je v lastni hiši zalotila moška, ki sta na silo vlomila skozi okno. Namesto da bi ob soočenju zbežala ali se predala, sta jo napadla, ji v obraz razpršila solzivec in pobegnila v noč.
Podoben šok in hiter dvig utripa je junija lani doživela tudi stanovalka v Parižljah, ko je storilec vlomil skozi terasna okna in se v naslednji sekundi znašel dobesedno iz oči v oči z njo.
Takšna nepričakovana soočenja so vedno polna nepredvidljive nevarnosti in skrajnih reakcij, saj v tistem hipu vlomilec ni več le preračunljiv tat, temveč ujeta zver, ki išče izhod za vsako ceno.
Največja nevarnost
Da bi malo bolj razumeli to problematiko (in v želji poiskati nasvet oziroma rešitev), smo se obrnili na Policijsko upravo Ljubljana, kjer se z vlomi ukvarjajo kar pogosto. Tako njihova poročila kot poročila drugih policijskih uprav so polna novic o takšnih in drugačnih vlomih.
Izkušnje PU Ljubljana kažejo, kje in kdaj je nevarnost resnično največja. »Do vlomov najpogosteje prihaja v stanovanjske hiše, predvsem v predmestjih in naseljih, kjer so objekti bolj odmaknjeni, slabše osvetljeni ali brez ustreznih varnostnih sistemov,« natančno pojasnjujejo policisti.
Temni kotički vrta, gosto grmičevje in odsotnost alarmov so bržkone idealni za neopažen pristop. Seveda ostaja izjemno pomemben dejavnik odsotnost stanovalcev, zlasti v času poletnih dopustov, podaljšanih koncev tedna in državnih praznikov, vendar kot nazorno kažejo nedavni primeri, prisotnost stanovalcev storilcev vedno ne odvrne od njihove namere.
Kaj torej storiti, če se nenadoma znajdete v nočni mori, podobni tisti, ki jo je ob ohranjanju mirne krvi preživela starejša gospa v Ljubljani? Kaj storiti, ko vas prebudi zvok lomljenja stekla ali zamolkli tuji koraki na stopnicah vašega doma? Policisti svetujejo, četudi se morda na prvi pogled zdi v nasprotju z našim naravnim, prvinskim instinktom po obrambi lastnine: nikar ne bodite junaki in ne jemljite pravice v svoje roke. »Če stanovalec zazna, da je v hiši ali stanovanju neznana oseba oziroma storilec, svetujemo, da se z njim ne sooča in se po nepotrebnem ne izpostavlja nevarnosti.«
Materialne dobrine so nadomestljive, človeško življenje in zdravje pa nista. »Če je mogoče, naj se človek umakne na varno mesto in čim prej pokliče policijo na številko 113.«
V tistih ključnih trenutkih panike je um daleč najmočnejše orožje. Policija zato svetuje, da poskusite ostati kar se da zbrani in si zapomniti čim več uporabnih podatkov o vsiljivcu – kakšen je bil njegov splošni videz, katera oblačila je nosil, ali je imel kakšne telesne posebnosti, v katero smer je pobegnil ter seveda znamko, barvo in registrsko številko vozila, če ste ga opazili.
Prav tako velja še eno izjemno pomembno pravilo za tiste, ki se nič hudega sluteč vračajo v svoj dom in opazijo na stežaj odprta vrata ali razbita okna: »Če ob prihodu domov opazite sledi vloma, v objekt ne vstopajte, saj se storilec lahko še vedno zadržuje v notranjosti.«
Resni ukrepi
Kako pa te nezaželene obiske sploh preprečiti? Na PU Ljubljana občanom polagajo na srce, naj osnovne varnostne ukrepe vzamejo resno in naj ne prepuščajo stvari naključju. »Svetujemo, da vhodna vrata in okna dosledno zapirajo in zaklepajo ter večjih količin gotovine in dragocenosti ne hranijo doma.«
Tudi sicer strokovnjaki pravijo, da se vsaka naložba v varnost dolgoročno obrestuje. Zelo priporočljiva je dobra zunanja oziroma senzorska razsvetljava, ki storilcu v trenutku odvzame zaveznico anonimnosti – temo, sledijo ustrezne ključavnice, sodoben videofon ter zanesljivi alarmni in videonadzorni sistemi, povezani s pametnimi napravami. Vlomilec, ki je po naravi oportunist, bo skoraj vedno izbral tarčo, ki predstavlja najmanjše možno tveganje za prijetje.
Številke glede vlomov pri nas tudi na splošno niso ravno razlog za brezskrbnost. Leta 2021 je policija v celotnem letu obravnavala 1229 vlomov v zasebne objekte, leto pozneje 1446, leta 2023 že 1528, leta 2024 pa že 1801. Lani je število spet zraslo in doseglo 1816 vlomov, torej skoraj 50 odstotkov več kot leta 2021. Tudi za letos trenutno nič ne kaže, da bi bilo kaj bolje, končni podatki za letošnje leto pa bodo znani čez nekaj mesecev.
