Vprašanja o transparentnosti in porabi javnega denarja bi morala v zreli demokraciji naleteti na jasne in argumentirane odgovore. Ko pa novinar pokliče Slovensko zvezo za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo, SZOTK, da bi preveril preprosta dejstva, se pogovor konča z grobo odloženo slušalko. Pred tem so v nevladni organizaciji ignorirali pisna novinarska vprašanja in zgolj skopo sporočili, da so nanje že odgovorili. Kljub njihovemu molku in zavračanju pojasnil pa dogajanje na spletu dviguje obrvi. Imena treh javnih uslužbencev so z njihove spletne strani – izginila.
V ozadju vprašanj in telefonskega pogovora je vprašanje javnih sredstev. Ministrstvo za zdravje je v prvi polovici leta 2025 objavilo javni razpis za sofinanciranje programov varovanja in krepitve zdravja, ki bo potekal do leta 2028. Za te programe je predvidenih 12 milijonov evrov, ki se bodo razdelili v treh letih. Na področju preventive in preprečevanja rabe tobaka se med prejemniki pojavlja tudi SZOTK.
Ustaljeni sistem
Takšen sistem financiranja je ustaljen, toda – glede na preplet imen – odpira vprašanja o varovalkah in o konfliktu interesov. Javno dostopni podatki so namreč še nedavno kazali prepletenost državnih javnih uslužbencev in prejemnika sredstev.
V strokovnem svetu organizacije SZOTK so bili namreč po javnih podatkih navedeni dr. Tomaž Čakš iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter dve visoki uradnici ministrstva za zdravje, in sicer Vesna Kerstin Petrič in Nataša Blažko. Obe sta povezani z direktoratom za javno zdravje, ki se strokovno ukvarja s preprečevanjem odvisnosti in torej s samim predmetom javnega razpisa.
Povsem iz novinarske radovednosti in dejstva, da je pri nas vse preveč prepletanj med različnimi akterji (kar samo po sebi sicer ni sporno, lahko pa pride do navskrižja interesov), smo na različne naslove poslali kup vprašanj. Tako tudi to, zakaj so imena državnih uradnikov z naslova nevladne organizacije izginila.
Navedba brez vednosti
Ministrstvo za zdravje je v odgovorih na naša vprašanja sicer poudarilo, da uslužbenki nista v ničemer povezani s prijavitelji na razpis. Pojasnili so, da sta bili Nataša Blažko in Vesna Kerstin Petrič na spletni strani organizacije SZOTK navedeni kot članici strokovnega sveta brez njune vednosti. Po trditvah ministrstva gre za neresničen podatek, organizacija SZOTK pa naj bi se za to že javno opravičila na televiziji in podatek umaknila s spleta.
Prav tako na seznamu ni več dr. Tomaža Čakša z NIJZ.
Nataša Blažko je bila s sklepom ministrstva imenovana za članico ocenjevalne komisije za nov razpis, in sicer prav na področju preprečevanja in omejevanja rabe drog ter nekemičnih zasvojenosti.
Ministrstvo zagotavlja, da morajo v takem primeru vsi člani komisije podpisati izjavo o neodvisnosti ter da imajo dolžnost razkriti morebitno nasprotje interesov in se v tem primeru izločiti iz obravnave. Na neposredno vprašanje, ali sta se omenjeni uradnici v preteklosti kdaj dejansko izločili iz odločanja o financiranju organizacije SZOTK, je ministrstvo odgovorilo, da se nista, saj za to ni bilo potrebe. »Nataša Blažko ni in nikoli ni bila članica oziroma ni delovala v organih nobene izmed nevladnih organizacij, ki kandidirajo za sredstva pri ministrstvu za zdravje. V kolikor so takšni podatki kjerkoli javno dostopni, je to objavljeno brez njene vednosti in je neresnično,« se je glasil ključni del odgovora.
Pa tudi: »Vesna Kerstin Petrič pa ni navedena med člani komisije, zunanjimi ocenjevalci ali osebami, ki so komisiji zagotavljale administrativno, tehnično in pravno podporo po sklepu št. 181-30/2025-2711-1. Zato ni sodelovala pri ocenjevanju vlog ali odločanju o dodelitvi sredstev za razpis 2026–2028.« Tukaj gre za javni razpis, ki je najbolj zanimal nas.
Kaj pravi KPK?
Sistemska tveganja ob tovrstnem prepletanju funkcij pozorno spremlja komisija za preprečevanje korupcije. Zakonodaja sicer uradnikom ne prepoveduje izrecno, da bi sedeli v strokovnih svetih nevladnih organizacij, vendar zanje kljub temu veljajo določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.
KPK opozarja, da morajo uradne osebe storiti vse, da se izognejo okoliščinam nasprotja interesov. Če bi oseba z ministrstva sodelovala pri podeljevanju sredstev organizaciji, v kateri deluje kot članica sveta, bi se morala iz takšnega postopka v celoti izločiti.
KPK je na naše vprašanje, ali so v preteklosti nemara že obravnavali prijave, povezane z razdeljevanjem sredstev direktorata za javno zdravje določenim nevladnim organizacijam (ali ministrstva za zdravje na splošno), odgovorili, da ne.
Zaradi vseh teh opozoril in potencialnih zapletov smo SZOTK zastavili vrsto vprašanj. Zanimalo nas je, zakaj so imena državnih uradnikov izginila z njihove spletne strani, kakšen je bil njihov dejanski strokovni doprinos in ali lahko organizacija jamči, da pri prijavah na razpise ne uporablja notranjih informacij. Postavili smo tudi vprašanje, ali je prisotnost teh uradnikov v njihovih organih vplivala na njihovo uspešnost pri pridobivanju državnega denarja. Namesto transparentnih odgovorov je nevladna organizacija izbrala molk in – prekinitev klica.
Pri razdeljevanju več kot 12 milijonov evrov javnega denarja za zdravstveno preventivo ni pomembna zgolj ozka zakonitost postopkov. Navsezadnje je ključno predvsem zaupanje javnosti, da so državna sredstva razdeljena pregledno, nepristransko in izključno v najboljšem interesu javnega zdravja. Ko organizacija, ki se financira z davkoplačevalskim denarjem, na osnovna vprašanja o transparentnosti odgovori z odloženo slušalko, to res ne pomaga pri utišanju dvomov, temveč jih samo še poglobi.
