Cene športnih franšiz na globalnem trgu neustavljivo rastejo in dosegajo osupljive rekordne vrednosti, je te dni poročal New York Times. Vrhunec tega fenomena predstavlja nedavni prevzem moštva Los Angeles Lakers z Luko Dončićem na čelu. Nadzor nad legendarno košarkarsko franšizo lige NBA sta namreč prevzela nekdanji prvi mož podjetja Walt Disney Bob Iger in vlagatelj Joshua Kushner. Vrednost ekipe v tem poslu je bila ocenjena na rekordnih 12,5 milijarde dolarjev, kar je še toliko bolj presenetljivo, ker so bili kalifornijski Lakersi še lani ocenjeni na deset milijard, še nedavno pa je bilo mogoče ekipo iz drugega največjega ameriškega mesta kupiti za vsega dve milijardi dolarjev.
Razcvet ni omejen samo na Kalifornijo ali na Združene države Amerike. Gre za širši tržni premik, globalni fenomen. Leta 2023 je košarkarska legenda Michael Jordan prodala večinski delež v moštvu Charlotte Hornets za ceno, ki je ekipo ovrednotila na tri milijarde dolarjev – to je kar 2,7 milijarde več od zneska, ki ga je za klub odštel leta 2010. Istega leta je milijarder Mat Ishbia prevzel franšizi Phoenix Suns in Phoenix Mercury za slabe štiri milijarde dolarjev, medtem ko je Mark Cuban za 3,5 milijarde dolarjev prepustil večinski delež v Dallas Mavericksih, v katere je ob vstopu v letu 2000 vložil le 285 milijonov.
Močan trend
Trend se nezadržno nadaljuje. V letu 2025 je skupina pod vodstvom Billa Chisholma kupila Boston Celtics po ceni 6,1 milijarde dolarjev. Skokovite rasti pa ne beleži le košarka. Lastnika so nedavno zamenjali tudi v ligi NFL, kjer so Seattle Seahawks prodali za neverjetnih 9,6 milijarde dolarjev. Prejšnji teden je na prag desetih milijard s pomočjo 2,6-milijardne investicije stopila celo slovita bejzbolska ekipa New York Yankees.
Po besedah Irwina Kishnerja, strokovnjaka za športno pravo iz odvetniške družbe Herrick, ki ga povzema tudi omenjeni ameriški časnik, vrednosti prepoznavnih globalnih znamk še niso dosegle vrha. Glavni razlogi za divjo rast so predvsem donosne pravice za televizijske prenose – liga NBA je pravkar sklenila nov 11-letni dogovor v vrednosti okoli 77 milijard dolarjev –, sproščanje zakonodaje o športnih stavah in dejstvo, da so športni dogodki v živo ena redkih industrij, ki so precej varne pred grožnjami umetne inteligence. To je bilo po poročanju tudi glavno vodilo pri Kushnerjevi naložbi.
Prevzemi evropskih velikanov
Zaradi tolikšnih zneskov samostojni milijarderji prevzemov ne zmorejo več financirati sami. V ospredje vse bolj prihajajo investicijski konzorciji. Soustanovitelj Amazona Jeff Bezos je tako pred dnevi v sklopu širše skupine vlagateljev odkupil tretjinski delež v angleškem nogometnem velikanu Liverpool FC.
Tovrsten mednarodni superkapital že nekaj časa radikalno spreminja tudi evropsko nogometno prizorišče. V zadnjih letih smo bili priča številnim zgodovinskim nakupom. Ameriški konzorcij Clearlake Capital je skupaj s Toddom Boehlyjem londonski Chelsea kupil za več kot pet milijard dolarjev, ameriški investicijski sklad RedBird je za 1,2 milijarde evrov prevzel italijanskega velikana AC Milan, britanski mogotec Jim Ratcliffe pa je za 27,7-odstotni delež v Manchester Unitedu odštel vsoto, ki celoten klub vrednoti na več kot šest milijard dolarjev.
Tuji kapital pri nas
V nekoliko drugačnem, toda seveda sorazmernem obsegu ta trend lastniških preoblikovanj ni zaobšel niti Slovenije. V zadnjih sezonah so lastniške strukture največjih slovenskih prvoligašev prevzeli tuji vlagatelji.
Jeseni 2021 je nemški poslovnež Adam Delius od Milana Mandarića po uspešno zaključenih pogajanjih uradno prevzel ljubljansko Olimpijo. V NK Celje so prav tako že pred leti vstopili ruski investitorji, ki jih na čelu kluba kot predsednik zastopa Valerij Kolotilo.
S finančno injekcijo tujega kapitala so Celjani v zadnjih letih osvajali naslove državnega prvaka in krojili vrh lestvice. Zadnji v vrsti odmevnih prevzemov oziroma obsežnih strateških partnerstev pa se je zgodil v NK Maribor, kamor je vstopil Acun Ilicali, turški medijski mogotec in lastnik več evropskih klubov. Njegov cilj so, kot pravi, dolgoročne investicije za vrnitev Maribora na nogometni prestol in v ligo prvakov.
O duši in skrbeh
Toda strmo naraščanje vrednosti ne zbuja samo navdušenja, temveč tudi številne skrbi. David Andrews, profesor sociologije športa na Univerzi v Marylandu, opozarja, da lahko pretirano komercializiran in hiperfinančni sistem sčasoma odtuji najbolj zveste navijače. Tudi znani športni in medijski komentatorji se pogosto obregnejo ob dejstvo, da superbogataši na klube gledajo kot na naložbene portfelje hedge skladov in ne kot na šport in ljudi z dušo.
