Včeraj smo zaznamovali mednarodni dan boja proti revščini. Ob tej priložnosti so na Statističnem uradu RS (Surs) postregli s podatki o tako imenovani subjektivni revščini, ki ne meri zgolj golih dohodkov, temveč pokaže, kako gospodinjstva dejansko doživljajo svoj materialni položaj oziroma kako težko shajajo z razpoložljivim denarjem. V nasprotju s standardnimi meritvami nam ta kazalnik ponuja vpogled v realnost vsakodnevnega preživetja skozi mesec. Dobra novica je, da se stanje izboljšuje, a številke kljub temu razkrivajo precejšnje stiske v določenih skupinah prebivalstva.
Stanje se izboljšuje: manj ljudi s težavami pri shajanju
V zadnjem desetletju se je delež ljudi, ki živijo v subjektivno revnih gospodinjstvih – torej tistih, ki ocenijo, da s svojimi prihodki shajajo težko ali zelo težko –, opazno zmanjšal. V celotni Evropski uniji je bilo lani takšnih 17,6 odstotka prebivalcev, kar je približno devet odstotnih točk manj kot pred desetimi leti. Še bolj pa smo lahko zadovoljni s trendom v Sloveniji.
Delež prebivalcev, ki se pri nas uvrščajo med subjektivno revne, se je namreč zmanjšal za okoli 13 odstotnih točk – z 28,7 odstotka na 15,3 odstotka. Stanje se je tako v EU kot pri nas najbolj popravilo v obdobju gospodarskega okrevanja med letoma 2015 in 2019, od takrat naprej pa kljub manjšim nihanjem ostaja na precej nižji ravni kot pred desetletjem.
Koga finančna stiska najbolj prizadene?
Čeprav se splošna slika izboljšuje, pa subjektivna revščina ni enakomerno porazdeljena med prebivalstvom. Največje stiske pri prebijanju skozi mesec doživljajo posamezniki z najnižjo izobrazbo; med njimi je namreč delež tistih v subjektivni revščini kar 26,5-odstoten. Na drugi strani so visoko izobraženi bistveno manj obremenjeni, saj ta delež med njimi znaša zgolj 6,6 odstotka.
Ko pogledamo zaposlitveni status, ugotovimo, da so daleč najbolj ranljivi brezposelni. Nekaj več kot tretjina (34,4 odstotka) jih ocenjuje, da le s težavo preživijo. Presenetljivo visok je tudi delež med upokojenci, kjer znaša 19,5 odstotka, medtem ko se med zaposlenimi s tovrstnimi težavami srečuje le 11,4 odstotka oseb. Zanimivo je tudi to, da denar najtežje razporedijo starejši od 64 let (18,9 odstotka), pri čemer je delež med ženskami (15,9 odstotka) nekoliko večji kot med moškimi (14,7 odstotka). Na občutek revščine seveda vplivajo dohodki, vendar ugotovitve presenečajo: med prebivalci z najmanjšimi dohodki se namreč kar dve tretjini (65,9 odstotka) nista opredelili kot subjektivno revni.
Slovenija v evropskem vrhu po ujemanju statistike in občutkov
Še posebej zanimiva je primerjava med tem, kako doživljamo svoj finančni položaj (subjektivna revščina), in uradno stopnjo tveganja revščine, ki se osredotoča na relativni dohodkovni položaj glede na porazdelitev dohodkov v celotni populaciji. Medtem ko se je subjektivna revščina pri nas v desetih letih skoraj prepolovila, je uradna stopnja tveganja revščine ostala nespremenjena pri 14,3 odstotka.
Slovenija po zbranih podatkih zelo pozitivno izstopa, saj sta omenjena kazalnika skoraj izenačena (razlika znaša le 1 odstotno točko). Najmanjšo razliko imajo sicer na Danskem, majhno pa tudi na Hrvaškem. Naša realnost in naše občutenje sta torej precej usklajena. V Grčiji je po drugi strani slika povsem drugačna – tam se namreč kar 67,2 odstotka ljudi počuti subjektivno revnih, čeprav je stopnja tveganja revščine precej nižja in znaša 19,6 odstotka.
A ti dve skupini se v Sloveniji presenetljivo malo prekrivata. Lani je zgolj 5,2 odstotka prebivalcev hkrati živelo v subjektivno revnih gospodinjstvih in bilo tudi izpostavljenih tveganju revščine. Vsak deseti prebivalec, ki uradno ni izpostavljen tveganju revščine, ocenjuje, da shaja težko ali zelo težko, medtem ko kar 9 odstotkov tistih, ki živijo pod pragom tveganja revščine, pri shajanju z razpoložljivimi prihodki skozi mesec ne poroča o težavah. To dokazuje, da sta standard in finančna varnost pogosto tudi stvar našega lastnega dojemanja in življenjskih pričakovanj.
