Kdo je resnično izumil falafel? Zgodba o zlati kroglici, ki je obnorela svet
Falafel je še ena izmed sila preprostih jedi, pa vendar so te hrustljavo zapečene kroglice oziroma polpetki iz čičerke postali ena najbolj prepoznavnih jedi Bližnjega vzhoda.
05. 09. 2026, 09.00
Iztok Klemenčič
Kot pri mnogih jedeh se tudi pri falaflu pogosto razglablja o tem, kdo ga je prvi vrgel v vroče olje, saj ga za svojega štejejo Egipčani, Palestinci, Libanonci, Sirci in Izraelci, strokovnjaki, ki preučujejo zgodovino užitnih dobrot, pa se večinoma nagibajo k teoriji, da je njegov prvotni dom celo stari Egipt. Falafel, vsaj tisti, ki ga številni poznajo iz uličnih obedovalnic, je največkrat pripravljen iz čičerke, v Egiptu pa iz suhega boba in mu pravijo ta'ameya.
Falafel s tahinijevo-jogurtovo omako
Sestavine
300 g suhe čičerke
1 manjša čebula
3 stroki česna
šopek svežega peteršilja
1 žlička mlete kumine
1 žlička mletega koriandra
½ žličke mletega čilija
1 žlička soli
sveže mlet črni poper
½ žličke sode bikarbone
1–2 žlici čičerkine ali navadne moke
olje za cvrtje
Priprava
Falafel
1 Suho čičerko namočimo v večji količini hladne vode in jo pustimo namakati najmanj 12 ur oziroma čez noč. Naslednji dan jo dobro odcedimo. Čičerke pred pripravo falafla ne kuhamo.
2 Odcejeno čičerko stresemo v multipraktik ter dodamo grobo narezano čebulo, česen, peteršilj, kumino, mleti koriander, čili, sol in poper. Vse skupaj zmeljemo v drobno, nekoliko zrnato maso. Nikakor je ne zmeljemo povsem gladko, saj mora falafel ohraniti nekaj teksture.
3 Maso preložimo v skledo, dodamo sodo bikarbono in žlico ali dve moke ter dobro premešamo. Postavimo jo v hladilnik za približno pol ure, da se sestavine povežejo in bo falafel med cvrtjem obdržal svojo obliko.
4 Iz pripravljene mase z navlaženimi rokami oblikujemo manjše kroglice ali nekoliko sploščene polpete. V globlji ponvi segrejemo olje in falafle cvremo približno tri do štiri minute oziroma toliko časa, da dobijo lepo zlato rjavo in hrustljavo skorjico. Ocvrte polagamo na papirnate brisače, da vpijejo odvečno olje.
Tahinijeva omaka z jogurtom
150 g gostega grškega jogurta
2 žlici tahinija
sok ½ limone
1 manjši strok česna
1 žlica oljčnega olja
2–3 žlice hladne vode
sol in poper
nekaj listov svežega peteršilja ali mete
Tahinijeva omaka z jogurtom
1 V skledi zmešamo grški jogurt, tahini, limonin sok, drobno sesekljan ali stisnjen česen in oljčno olje.
2 Med mešanjem postopoma prilivamo hladno vodo, dokler ne dobimo gladke in kremaste, vendar še vedno dovolj goste omake. Solimo po okusu in na koncu vmešamo še drobno sesekljan peteršilj ali meto.
Sicer obstaja romantična legenda, da so ocvrte polpete iz boba malicali že v času faraonov, še bolj razširjena pa je zgodba, da naj bi te kroglice oziroma polpetke izumili egiptovski koptski kristjani, ki so med postom potrebovali nasitno brezmesno jed. Težava obeh pripovedk je, da zanju ni prav trdnih zgodovinskih dokazov, saj v zapisih popotnikov, ki so stoletja obiskovali Egipt, ta'ameye ni zaslediti vse do 19. stoletja, zato nekateri raziskovalci njegov nastanek postavljajo celo v čas po letu 1882, ko so Egipt zasedli Britanci.
/ Foto: iStock
Kremna juha iz bučk
Sestavine
700 g bučk
1 srednje velika čebula
2 stroka česna
2 žlici oljčnega olja
750 ml zelenjavne jušne osnove
sol in poper
ščepec muškatnega oreščka
4 žličke grškega jogurta
nekaj listov sveže bazilike za okras
Priprava
Bučke operemo in narežemo, čebulo in česen drobno sesekljamo. V loncu segrejemo oljčno olje ter na njem približno pet minut počasi pražimo čebulo, da se zmehča in postekleni. Dodamo česen in ga pražimo še kakšno minuto, nato v lonec stresemo bučke ter vse skupaj med občasnim mešanjem pražimo še približno pet minut. Zelenjavo zalijemo z jušno osnovo, rahlo solimo in popopramo ter dodamo ščepec muškatnega oreščka. Ko juha zavre, zmanjšamo ogenj in jo kuhamo približno petnajst minut oziroma toliko časa, da se bučke povsem zmehčajo, nato pa jo s paličnim mešalnikom zmeljemo v gladko in kremasto zmes. Če je pregosta, ji prilijemo še malo jušne osnove ali vode, nato jo po potrebi dodatno solimo in popopramo. Vročo juho razdelimo v štiri krožnike ter na sredino vsakega položimo žličko grškega jogurta, jo pokapamo z nekaj kapljicami oljčnega olja in okrasimo z listi sveže bazilike, zraven pa ponudimo rezine popečenega kruha.
In prav britanski vojaki, ki so pred prihodom v Egipt vandrali po Indiji in tam spoznali različne polpete iz stročnic, naj bi v Egiptu nato od svojih kuharjev zahtevali nekaj podobnega, ti pa so uporabili tisto, česar so imeli v izobilju – bob. Tako naj bi se rodila ta'ameya, ki se je nato razširila proti Levantu, torej na območje današnjega Libanona, Sirije, Palestine, Jordanije in Izraela, ter naprej po Bližnjem vzhodu, s tem da se je na tej poti zgodila velika sprememba, saj je egiptovski bob zamenjala čičerka, hkrati pa se je vse bolj uporabljalo drugo arabsko ime falfil in kasneje falafel, leta 1933 je denimo dokumentirana prodajalna falafla v Bejrutu.
/ Foto: iStock
Borovničevi mafini
Sestavine
180 g gladke moke
80 g sladkorja
1 žlička pecilnega praška
½ žličke sode bikarbone
ščepec soli
1 jajce
100 g navadnega jogurta
60 ml mleka
60 g stopljenega masla
1 vrečka vaniljevega sladkorja
130 g svežih borovnic
sladkor v prahu za posip
Priprava
Pečico segrejemo na 180 °C, model za mafine pa obložimo s papirnatimi modelčki. V večji skledi zmešamo moko, sladkor, pecilni prašek, sodo bikarbono in ščepec soli, v drugi pa razžvrkljamo jajce ter mu primešamo jogurt, mleko, stopljeno maslo in vaniljev sladkor. Mokre sestavine prilijemo k suhim in jih na hitro premešamo, le toliko, da se povežejo, s tem da mase ne mešamo predolgo, saj bodo mafini tako rahlejši in mehkejši. Na koncu previdno vmešamo še borovnice. Z maso do približno treh četrtin napolnimo osem modelčkov za mafine in jih postavimo v ogreto pečico, pečemo pa jih približno 20–25 minut. Ali so pečeni, preverimo z lesenim zobotrebcem, ki mora ostati čist, ko ga izvlečemo iz sredine. Pečene posladke pustimo nekaj minut počivati v pekaču, nato jih prestavimo na rešetko in nekoliko ohladimo, preden pa jih postrežemo, jih rahlo potresemo s sladkorjem v prahu.
Svoj naslednji veliki pohod so ocvrtki iz čičerke nadaljevali v drugi polovici 20. stoletja, ko so se prebivalci Bližnjega vzhoda množičneje selili v Evropo, Severno Ameriko, ZDA in Avstralijo ter s seboj prinesli tudi svojo kuhinjo. V evropskih mestih se je falafel najprej znašel v arabskih, libanonskih, palestinskih in izraelskih lokalih, nato pa so se preselili še v vegetarijanske restavracije, lokale s hitro prehrano in na stojnice z ulično hrano. Za njegov svetovni uspeh je poskrbelo tudi dejstvo, da je bil falafel vegetarijanski že stoletja prej, preden je vegetarijanstvo postalo globalni prehranski trend, sčasoma pa so ga posvojile tudi velike prehranske verige in industrija zamrznjene hrane, tako da je danes mogoče kupiti že pripravljene falafle praktično po vsem svetu.
