»Tukaj imaš vse: gore, hribe, ravnine, morje. Nahrani svoje oči in dušo,« vabijo romunski turistični delavci. Romunija je z več kot 238.000 kvadratnimi kilometri ozemlja skoraj dvanajstkrat večja od Slovenije, oči in duša obiskovalcev pa se tam od vsega lepega in osupljivega zredijo, ne le dodobra najedo. Med enajstdnevnim potepanjem po tej največji državi jugovzhodne Evrope smo srečali tudi upokojen zakonski par iz Slovenije, ki se je tja odpravil z avtodomom. Brez velikih pričakovanj. »Če nama ne bo všeč, bova pot podaljšala do Grčije,« sta si rekla pred odhodom od doma. Toda nad Romunijo sta tako navdušena, da jo bosta najverjetneje raziskovala vsaj mesec dni, sta napovedala.
Tudi sama sem se v to deželo podala z bolj skromnimi pričakovanji, temelječimi tudi na predsodkih, ki izvirajo iz časov diktatorja Nicolaeja Ceausesca. »V času njegovega vladanja so bile police trgovin v krajih ob meji z Vojvodino prazne. Elektriko so imeli le po štiri ure na dan. Ljudje iz hribovskih romunskih vasi so občudujoče opazovali Belo Cerkev in nam govorili, da smo razsvetljeni kot Las Vegas. Tudi televizije niso smeli gledati, zato so lovili naše kanale. Mi smo jim nosili cigarete, žvečilne gumije, vegeto … Tako je bilo do konca osemdesetih let prejšnjega stoletja, dokler je bil na oblasti Ceausescu. Zdaj živijo bolje, toda vse tovarne so prodali tujcem, prav tako zemljo. Ne moremo verjeti, da so jih v EU sprejeli (1. januarja 2007, op. p.), nas pa še ne,« mi je leta 2013 pripovedoval prebivalec Bele Cerkve v Vojvodini, ki je le streljaj oddaljena od romunske meje.
Romunski Hollywood
Toda vse opisano je danes preteklost. Romunija je Srbijo in njeno avtonomno pokrajino Vojvodino prehitela tako po desni kot po levi. V marsičem je prehitela tudi Slovenijo, ki je ob osamosvojitvi leta 1991 sanjala, da bo postala druga Švica. Toda če bi lahko kje govorili o drugi Švici, je to prav gotovo najbolj priljubljeno in najsodobnejše romunsko smučarsko središče Poiana Brașov v osrčju Transilvanije. Ko so v Romuniji posneli film Mrzla gora (Cold Mountain), so se hollywoodski zvezdniki Jude Law, Renee Zellweger in Nicole Kidman sprostili prav v tem kraju, ki je poln razkošnih hotelov, primerljivih s tistimi v najbolj mondenih švicarskih smučarskih središčih, počitniških hiš, trgovin s smučarsko in kolesarsko opremo, kajti po pobočjih gorskega masiva v Karpatih po imenu Postăvaru se poleti namesto smučarjev množično poganjajo gorski kolesarji. Njegov najvišji vrh, ki je na nadmorski višini 1799 metrov, je priljubljena pohodniška točka, saj je od tam čudovit razgled, tudi na srednjeveškega lepotca, mesto Brașov, ki so mu zaradi znamenitega napisa na vrhu hriba, podobnega tistemu v Hollywoodu, nadeli ime romunski Hollywood.
To je eno najbolj obiskanih romunskih mest, med drugim znano po Črni cerkvi (Biserica Neagra), največji gotski cerkvi med Dunajem in Istanbulom z najstarejšimi delujočimi orglami v Transilvaniji. Srce Brașova je Trg sveta (Piata Sfatului), na katerem je vselej zelo živahno. Že od srednjega veka so na njem prirejali velike sejme, tu so kaznovali kriminalce in čarovnice, danes pa je trg prizorišče koncertov in drugih dogodkov, ki privabljajo množice turistov. Med našim obiskom je bila na njem tudi parada narodnih noš z različnih koncev dežele.
Romunija je znana tudi po gradovih. Le pol ure vožnje iz Brașova je najbolj oblegani med njimi – grad Bran. Ker ga povezujejo z zgodbo o grofu Drakuli, je tudi verjetno najbolj skomercializirana romunska znamenitost. Stojnice pod gradom se namreč šibijo pod kičem s podobami tega slavnega vampirja.
Medvedi visijo na obcestnih ograjah
Transilvanija, del katere je tudi Brașov z okolico, predstavlja tretjino današnje Romunije in je njeno gospodarsko najrazvitejše območje. Tukaj se narava in zgodovina kažeta v najlepši podobi. Tudi živalski svet je izjemno bogat. Ko smo si v alpskem mestecu Sinaia rezervirali prenočišče, nas je gostiteljica prijazno posvarila: zaradi divjih zveri naj zvečer nihče ne hodi sam naokrog. V Romuniji denimo živi več kot polovica populacije evropskih medvedov.
Zlasti veliko jih je ob znameniti gorski cesti Transfagarasan, ki povezuje zgodovinski provinci Transilvanijo in Vlaško. V vojaške namene jo je dal zgraditi diktator Nicolae Ceausescu. Pri Cartisoari se začne na nadmorski višini 510 metrov, pri jezeru Balea pa na 2042 metrih doseže najvišjo točko. Vožnja po tej cesti je prava poslastica za ljubitelje narave, zato je na urniku domala vsakega obiskovalca Romunije. Možnosti, da ne bi ob njej opazili vsaj kakšnega medveda, so izjemno majhne. Mi smo dva. Eden o njiju je ležal ob cesti in opazoval prometni vrvež, drugi je čas ubijal tako, da se je s sprednjimi tacami obesil na obcestno ograjo.
V uvodu omenjena Slovenca sta na tej poti srečala sedem medvedov. Pred enim od številnih ovinkov na Transfagarasanu ju je ustavil prestrašen kolesar in ju prosil, če se lahko prime za njun avtodom, da so skupaj zdrveli mimo medvedke z mladiči, ki so se zadrževali ob cesti. Pričakovano, kajti ljudje medvede kljub številnim opozorilnim tablam, naj tega ne počno, hranijo. Sicer pa za Romunijo velja, da je ponosna na te zveri. V znamenju medvedov so namreč mnogi spominki, Ursus (latinsko ime za medveda) je tudi ena najbolj prepoznavnih romunskih znamk piva.
Obilje naravne in kulturne dediščine
Transfagarasan ni edina gorska cesta v Transilvaniji, ki nudi izjemno slikovito vožnjo. To velja tudi za Transbucegi v bližini mesteca Sinaia, znanem po gradu Peleș, ki je bil poletno zatočišče romunske kraljeve družine, danes pa je med najbolj obiskanimi znamenitostmi Romunije. Gorovje Bucegi je prepredeno s travnatimi planotami, strmimi skalnimi stenami, soteskami in gozdovi. Slikovita gorska cesta Transbucegi, ki velja za eno najlepših v Romuniji, se v bližini Sinaie začne na 795 metrih nadmorske višine, v naravnem parku Bucegi pa se konča na skoraj 1996 metrih. Imenujejo jo tudi Pot Babele (Drumul Babelor), saj vodi do skalnih formacij Babele (»starejše dame«), ki sta jih oblikovala veter in dež. Do njih je od tam, kjer se konča asfaltna cesta, približno ura hoda, zato velikanska gneča zlasti ob vikendih ne preseneča. Za tiste, ki jih noge težko nesejo, je na voljo tudi taksi v obliki konjske vprege, do Babel pa se je mogoče iz mesta Busteni pripeljati tudi z gondolo.
Romunija ima trenutno enajst vpisov na Unescovem seznamu svetovne dediščine, od tega devet kulturnih spomenikov in dve naravni območji. Med njimi je tudi delta Donave, druge najdaljše evropske reke, ki teče skozi deset držav. Na svoji skoraj 2900 kilometrov dolgi poti teče od izvirov v nemškem Črnem gozdu do Črnega morja. Tik preden se izlije v morje, tvori drugo največjo in najbolje ohranjeno evropsko delto, kjer je največja koncentracija ptičjih kolonij v Evropi. V delti Donave je več kot 5500 rastlinskih in živalskih vrst. Po tej plati jo prekašata le Veliki koralni greben v Avstraliji in Galapaški arhipelag v Ekvadorju. Iz čolna opazovati denimo pelikane je popoln naravni spektakel, ki pa ga žal prevečkrat skazi hrup močnih motorjev, ki po rokavih, kanalih, močvirjih in jezerih delte poganjajo številna plovila.
Mastodont
S pridevnikom mogočen v Romuniji opisujejo tudi parlament, ki ga je dal v 80. letih prejšnjega stoletja v prestolnici Bukarešti zgraditi Nicolae Ceausescu. Je tretja največja upravna zgradba na svetu, takoj za Surat Diamond Bourse v Indiji in ameriškim Pentagonom.
Sprva je imela v njej sedež romunska komunistična vlada, danes pa so tam parlament, mednarodni konferenčni center in Muzej sodobne umetnosti. Ta mastodont ima 1100 sob in velja za najdražjo upravno stavbo na svetu. Da ga lahko vzdržujejo, v njem vsak mesec gostijo okoli sto dogodkov, od športnih do najrazličnejših kongresov, zlasti farmacevtskih družb, ki imajo največ denarja. Za gradnjo te palače so porabili več kot milijon ton marmorja, jekla, kristala in lesa. Glavnina materialov izvira iz Romunije. Zgradba romunskega parlamenta je tudi ena »najtežjih« na svetu. Zgolj kristalni lestenec v Dvorani človekovih pravic denimo tehta 2,5 tone. Da so lahko zgradili parlament, so morali porušiti tisoč stanovanj, odstraniti 22 cerkva in prisilno izseliti tisoče ljudi.
Nekdanja generalna sekretarka Sveta Evrope Catherine Lalumière je za parlament v Bukarešti dejala, da je palača megalomanov, pa tudi mojstrovina romunskega ljudstva. To mojstrovino si je mogoče ogledati. Za vstop je potreben osebni dokument, vstopnico pa je najbolje kupiti vnaprej po spletu, kajti ti obiskovalci imajo pri vstopu prednost. Med vodenim ogledom, ki je trajal kakšno uro, smo si ogledali le pet odstotkov zgradbe. Tudi to je dokaz, kako megalomanska je.
