Za številne ljudi, ki se dnevno spopadajo z bolečinami v sklepih zaradi osteoartroze, trg prehranskih dopolnil ponuja morje obljub. Ena najpogostejših in najbolj priljubljenih je kolagen, beljakovina, ki naj bi po trditvah proizvajalcev dobesedno obnovila obrabljen hrustanec. Nova obsežna znanstvena analiza, objavljena v začetku letošnjega leta, sicer potrjuje, da kolagen dejansko pomaga pri lajšanju simptomov, vendar zdravniki opozarjajo na ključni izsledek, in sicer, da izgubljenega hrustanca ne more zgraditi na novo.
Temelj novih dognanj je pregled, ki je zajel podatke iz 113 naključnih kliničnih raziskav z okoli 8000 udeleženci. Gre za enega najbolj celovitih vpogledov v učinkovitost kolagena do sedaj, ki prečiščuje doslej pogosto nasprotujoče si izsledke posameznih manjših študij.
Ugotovitve so pokazale, da lahko dopolnilo zmerno zmanjša bolečino in okorelost sklepov, zlasti pri bolnikih z blago do zmerno osteoartrozo kolena. Kljub temu strokovnjaki mirijo pretirana pričakovanja.
Podatke ocenjujejo za spodbudne, vendar hkrati svarijo, da je čudežno zdravilo še daleč. Tako je te izsledke za nemške medije nedavno komentiral ortoped dr. Daniel Berthold. Po njegovih besedah je največja zmota bolnikov prepričanje, da bo zaužiti prašek ali kapsula neposredno zapolnila fizične poškodbe v sklepu.
To ni gradbeni material
Kolagen se v prebavnem traktu namreč najprej razgradi in ne potuje v sklep kot nekakšen gotov gradbeni material za hrustanec. Znanstveni konsenz trenutno ne ponuja nobenega prepričljivega dokaza, da bi to dopolnilo lahko obrnilo proces osteoartroze ali povzročilo rast novega tkiva.
Učinek, ki ga bolniki dejansko občutijo, kar vključuje zmanjšanje bolečine in boljšo gibljivost, je verjetneje posledica vpliva določenih kolagenskih peptidov na presnovne procese in vnetja v samem tkivu.
Kljub zmernemu optimizmu pri težavah s koleni pa znanost za zdaj ostaja precej zadržana glede drugih delov telesa. Medtem ko obstajajo določeni indici o pozitivnih učinkih pri poškodbah ahilove tetive in skočnega sklepa – pogosto izključno v kombinaciji s fizioterapijo –, za degenerativne težave z rameni ali kolki ni na voljo dovolj prepričljivih podatkov.
Avtorji krovne analize so prav tako opozorili, da je imela vrsta vključenih študij metodološke pomanjkljivosti in precej kratek čas opazovanja.
Jasnejša merila
Za bolnike, ki se vseeno odločijo preizkusiti tovrstno terapijo, so priporočila glede odmerjanja sedaj precej jasnejša. Večina uspešnih kliničnih raziskav je uporabljala dnevni odmerek med pet in deset gramov hidroliziranih kolagenskih peptidov.
Ključna pri tem je vztrajnost, saj rezultati niso vidni čez noč. Strokovnjaki svetujejo neprekinjeno jemanje od osem do dvanajst tednov. Če po treh mesecih redne uporabe ni opaznega izboljšanja, nadaljevanje terapije morda ni smiselno, dodajajo, kupovanje preparatov pa postane zgolj nepotreben finančni strošek.
Trg sicer ponuja nešteto različic, od hidroliziranega do nedenaturiranega kolagena tipa II, vendar znanost trenutno nobeni obliki ne pripisuje kakšne prednosti. Zdravniki potrošnikom svetujejo, naj namesto bleščečih marketinških obljub iščejo transparentne deklaracije, jasne navedbe o količini aktivne snovi v dnevnem odmerku in izdelke preverjenih proizvajalcev. In, seveda, vselej se je modro posvetovati z zdravnikom.
