Pravijo, da smo ljudje to, kar jemo. Očitno pa nekaj podobnega velja tudi za leve. V avstralskem safari parku so namreč trem odraslim levjim samcem nekoliko spremenili jedilnik in kmalu ugotovili, da se kralji živali ob drugačni prehrani začnejo vesti precej bolj podobno svojim sorodnikom v divjini. Za spremembo niso potrebovali nobenih posebnih prehranskih dodatkov ali dragih priboljškov. Dovolj je bilo, da so jim namesto običajnih obrokov ponudili cele živalske trupe.
Raziskavo so izvedli strokovnjaki Univerze v Adelaidi in safari parka Monarto v Južni Avstraliji, rezultate pa objavili v znanstveni reviji Applied Animal Behaviour Science. Njihovo izhodišče je bilo preprosto: levi v naravi ne poznajo rednega urnika zajtrka, kosila in večerje. Ko ujamejo plen, se lahko dodobra najedo, nato pa več dni preživijo brez večjega obroka.
V živalskih vrtovih je prehranjevanje pogosto precej bolj predvidljivo. Oskrbniki živalim zagotavljajo ustrezno količino hrane, vendar takšen način hranjenja ne omogoča vedno vedenja, ki je za velike plenilce značilno v naravi.
Dvesto kilogramov za tri leve
Znanstveniki so spremljali sedem afriških levov. Trije odrasli samci so sodelovali v poskusu, preostali štirje levi pa so bili primerjalna skupina. Raziskovalci so najprej štiri tedne opazovali njihovo običajno vedenje, nato pa naslednjih osem tednov preizkušali spremenjeni način hranjenja.
Trem levjim samcem so vsakih devet dni ponudili približno 200 kilogramov živalskih trupov, predvsem kengurujev in koz. Hrano so jim pustili na voljo do tri dni, temu pa je sledilo večdnevno obdobje brez hranjenja.
Da bi ugotovili, kako sprememba vpliva na živali, so raziskovalci namestili osem infrardečih kamer, ki so leve spremljale podnevi in ponoči. Tako so lahko natančno beležili, koliko časa so jedli, počivali, se premikali in počeli druge stvari.
Rezultati so bili zelo zanimivi. Na dneve, ko so dobili cele trupe, so levi za hranjenje porabili skoraj trikrat toliko časa kot običajno. Hrano so trgali, vlekli in obračali, pri tem pa uporabljali čeljusti, kremplje in mišice na način, ki je značilen za plenilce v naravi.
Po obilnem kosilu počitek
Spremenilo pa se ni samo hranjenje. Po obilnem obroku so levi več časa preležali in počivali. Ko so minevali dnevi brez hrane, so postajali postopoma dejavnejši, njihov dnevni ritem pa je vse bolj spominjal na naravno izmenjavanje obilnega prehranjevanja in posta.
Vodja raziskave Lesia Hryhorenko je pojasnila, da ponudba celih živalskih trupov ne spremeni le sestave oziroma količine hrane, temveč levom omogoči tudi pomembne oblike naravnega vedenja. Trganje plena, vlečenje kosov mesa in dolgotrajno hranjenje so namreč sestavni del življenja teh velikih mačk.
Znanstveniki so sicer opazili tudi, da so levi proti koncu obdobja brez hrane pogosteje hodili sem ter tja, kar bi lahko pomenilo, da so pričakovali naslednji obrok. Zato poudarjajo, da je treba pri takšnem načinu hranjenja spremljati tudi morebitne znake nemira in prilagajati oskrbo posameznim živalim.
Raziskava je zajela le majhno skupino levov, zato ugotovitev še ni mogoče samodejno prenesti na vse živalske vrtove. Vseeno pa kaže, da je za dobro počutje živali pomembno tudi, kako dobijo hrano, ne samo, koliko je dobijo.
In čeprav levi v safari parku svojega kosila niso morali najprej uloviti, so ob njem vsaj za nekaj časa lahko pokazali, zakaj jim pravimo kralji živali.
