Pri projektu sodeluje pet vesoljskih agencij, Japonska agencija za raziskovanje vesolja (JAXA), ki vodi projekt, pa je plovilo izstrelila pred zoro z vesoljskega izstrelišča na otoku Tanegašima. Uspeh izstrelitve so potrdili približno uro pozneje, ko se je plovilo ločilo od zgornje stopnje rakete. Kontrolorji poleta so novico pospremili z aplavzom in objemi.

Pet ton težko vesoljsko plovilo naj bi do Marsa prispelo prihodnje poletje. Nato se bo prilagodilo tirnici Fobosa, večje in bližje od dveh majhnih Marsovih lun, ter nanj spustilo majhen francosko-nemški rover Idefix. Vozilo, poimenovano po belem psu iz stripov o Asterixu, je veliko približno kot mikrovalovna pečica. Na površju bo pristalo samostojno, pri čemer bo zaradi izjemno šibke gravitacije nekaj minut poskakovalo, preden se bo ustavilo.

Še nihče ni pristal na Fobosu

Nasa je v zadnjih 50 letih na Mars uspešno spustila devet vesoljskih plovil, leta 2021 je to uspelo tudi Kitajski, vendar doslej še nihče ni pristal na Fobosu ali njegovi spremljevalki Deimos. Prav tako še nobena misija ni prinesla vzorcev z Marsa ali njegovih lun. Če bo odprava uspešna, bodo vzorci na Zemljo prispeli leta 2031.

Fobos je nepravilno oblikovano, krompirju podobno nebesno telo s premerom približno 22 kilometrov. Raziskovalci upajo, da jim bo preučevanje njegove sestave pomagalo pojasniti nastanek Marsovih lun in morda tudi lun drugod v Osončju. Ena od teorij pravi, da sta Fobos in Deimos nastala po starodavnem trku Marsa z drugim nebesnim telesom, po drugi pa gre za asteroida, ki ju je ujel Marsov gravitacijski privlak.

Employees of Japan Aerospace Exploration Agency and others celebrate as a Japanese spacecraft launched aboard an H3 rocket successfully separated as planned, at the Tanegashima Space Center in Kagoshima prefecture, southern Japan, Tuesday Oct. 20, 2026. (Naoki Hiraoka/Kyodo News via AP)

Uspeh izstrelitve so potrdili približno uro pozneje, ko se je plovilo ločilo od zgornje stopnje rakete. Kontrolorji poleta so novico pospremili z aplavzom in objemi. Foto: AP

Rover bo raziskoval površje pred prihodom pristajalnika

Rover Idefix bo predvidoma približno 100 dni raziskoval Fobos in iskal primerna območja za zbiranje vzorcev. Zasnovan je tako, da se lahko postavi nazaj na kolesa tudi v primeru pristanka na glavo. Težave bi lahko nastale, če bi se pogreznil v mehko podlago ali obtičal med skalami, je opozoril Julien Baroukh iz francoske vesoljske agencije. Ko bodo sončni paneli roverja razprti, se vozilo ne bo več moglo samo obrniti, zato se bo premikalo izjemno počasi, s hitrostjo enega milimetra na sekundo.

Idefix bo služil kot izvidnik in pomagal japonskim strokovnjakom izbrati varno območje za pristanek glavnega plovila, ki bo na površje pristalo konec leta 2028 ali leta 2029. Pristajalnik s štirimi nogami bo na Fobosu ostal le dve uri. V tem času bo vrtal v površje in s pomočjo vakuumskega sistema zbral najmanj deset gramov materiala, nato pa odletel nazaj v vesolje.

Odprava bo pozneje med več preleti preučila še Deimos. Leta 2030 bo zapustila območje Marsa in se vrnila proti Zemlji, kamor naj bi vzorce dostavila leta 2031, in sicer v avstralsko puščavo.

Enkratna priložnost

Pot do uspeha ni zagotovljena. Rusiji je doslej že trikrat spodletel načrt raziskovanja Fobosa in številnih drugih odprav na Mars. Tudi Japonski v svoji edini predhodni misiji na Mars ni uspelo spraviti plovila v tirnico okoli planeta. Neuspehe so doživele tudi ameriške odprave na Mars.

The H3 rocket carrying the Martian Moons Exploration (MMX) rover bound for Mars' moon Phobos lifts off from the Tanegashima Space Center in Minamitane, Kagoshima Prefecture, Japan, October 20, 2026 in this photo taken by Kyodo. Kyodo/via REUTERS ATTENTION EDITORS - THIS IMAGE HAS BEEN SUPPLIED BY A THIRD PARTY. MANDATORY CREDIT. JAPAN OUT. NO COMMERCIAL OR EDITORIAL SALES IN JAPAN.   TPX IMAGES OF THE DAY

Japonska za svojo misijo namenja približno 308 milijonov evrov. Nasa prispeva 77 milijonov evrov, francoska vesoljska agencija približno 60 milijonov evrov, nemška 49 milijonov evrov, Evropska vesoljska agencija pa okoli 15 milijonov evrov. Foto: Reuters

»To je priložnost, ki se ponudi enkrat v življenju. Smo del prve misije za vračanje vzorcev iz Marsovega sistema,« je povedal Markus Grebenstein, vodja ekipe za rover pri nemški vesoljski agenciji.

Znanstveniki pričakujejo, da bodo vzorci s Fobosa vsebovali tudi sledi Marsa, kar bi raziskovalcem omogočilo preučevanje materiala z dveh različnih nebesnih teles. Po besedah Lindsay Hays, začasne direktorice Nasinega oddelka za planetarne znanosti, bodo rezultati pomembni tudi za načrtovanje prihodnjih odprav na Mars, vključno s tistimi s človeško posadko.

Kitajska načrtuje lastno misijo

Interes za raziskovanje Marsovega sistema si delijo tudi druge države. Kitajska načrtuje izstrelitev lastne misije za vračanje vzorcev z Marsa leta 2028. Nasa medtem še odloča, kako bo na Zemljo prepeljala več kot 30 vzorčnih cevi, ki jih je zbral njen rover Perseverance.

Japonska za svojo misijo namenja približno 308 milijonov evrov. Nasa prispeva 77 milijonov evrov, francoska vesoljska agencija približno 60 milijonov evrov, nemška 49 milijonov evrov, Evropska vesoljska agencija pa okoli 15 milijonov evrov.

Priporočamo