Pravijo, da vsak človek za seboj pusti sled. Nekateri očitno tudi takšno, ki jo je mogoče odkriti več kot dve tisočletji pozneje. Kitajski znanstveniki so namreč na znamenitih glinenih vojščakih, ki že stoletja stražijo grobnico prvega kitajskega cesarja, preučili prstne odtise njihovih izdelovalcev. In prišli do presenetljive ugotovitve: pri nastajanju ene največjih umetniških in arheoloških znamenitosti na svetu so najverjetneje sodelovale tudi ženske in otroci.
Terakotna vojska je nastala v tretjem stoletju pred našim štetjem za grobnico cesarja Qin Shi Huanga, ki je združil Kitajsko. Na tisoče glinenih vojakov v naravni velikosti, skupaj s konji in drugo opremo, naj bi v posmrtnem življenju varovalo mogočnega vladarja. Vsak vojak ima nekoliko drugačen obraz, pričesko in oklep, kar priča o izjemni spretnosti takratnih obrtnikov.
Toda kdo so bili ljudje, ki so ustvarili to velikansko vojsko? Dolgo je prevladovalo prepričanje, da so bili njeni izdelovalci predvsem odrasli moški. Zdaj so raziskovalci našli dokaze, ki takšno predstavo postavljajo pod vprašaj.
Sledi, ki jih niso mogli izbrisati
Raziskovalna skupina pod vodstvom Xiaoxi Li je pregledala 79 dobro ohranjenih prstnih odtisov na 36 glinenih vojščakih iz enega dela cesarjevega mavzoleja. Odtisi so ostali na rokah, glavah, oklepih in drugih delih kipov. Nastali so, ko je bila glina še mehka, poznejše žganje pa jih je ohranilo za prihodnje rodove.
Znanstveniki so merili razdalje med drobnimi kožnimi grebeni, ki sestavljajo prstni odtis. Te se v povprečju razlikujejo glede na starost in spol človeka. S statističnim modelom so ocenili, da približno 45 odstotkov analiziranih odtisov pripada odraslim moškim, 32,7 odstotka odraslim ženskam, 22,3 odstotka pa otrokom in mladostnikom, mlajšim od 15 let.
To seveda ne pomeni, da so ženske in otroci izdelali več kot polovico vseh vojščakov. En obrtnik je lahko pustil več odtisov, drugi pa nobenega. Tudi ocenjevanje starosti in spola na podlagi prstnih odtisov ni povsem zanesljivo. Raziskovalci opozarjajo, da so za primerjavo uporabili podatke sodobnega evropskega prebivalstva, kar lahko vpliva na natančnost ocen.
Človeška plat projekta
Kljub temu ugotovitve nakazujejo, da je bila delovna sila v cesarskih delavnicah precej bolj raznolika, kot so domnevali doslej. Da so v obdobju dinastije Qin v državnih obrtnih delavnicah delale tudi ženske in mlajši ljudje, sicer pričajo že nekateri pisni viri.
Raziskava, objavljena v znanstveni reviji Journal of Cultural Heritage, tako znameniti vojski dodaja novo, bolj človeško razsežnost. Za mogočnimi glinenimi obrazi niso stali le cesarjevi vojaki, temveč tudi nešteti obrtniki, katerih imen zgodovina ni ohranila. Njihovi prstni odtisi pa so preživeli cesarstva, vojne in stoletja. In zdaj, po več kot 2200 letih, končno pripovedujejo svojo zgodbo.
