Začelo se je razmeroma skromno. Leta 1978 si je kolumbijski narkokralj Pablo Escobar zaželel svoj zasebni živalski vrt na luksuznem posestvu Hacienda Nápoles. Leta 1981 je tja naselil tudi štiri povodne konje, domnevno kupljene v ameriških živalskih vrtovih. Občudoval jih je lahko 12 let, nato pa so ga leta 1993 varnostne sile ustrelile, s čimer se je končalo njegovo vodenje medellínskega kartela.
Brez mecena je posestvo začelo propadati. Številne živali so preselili v druge živalske vrtove, zaradi zahtevnosti transporta pa tega niso storili s povodnimi konji. Ti so se kot invazivna vrsta razširili v okoliške gozdove in se močno razmnožili.
Težave s preselitvijo
Danes po ocenah v Kolumbiji zaradi Escobarja živi približno 200 povodnih konjev. Strokovnjaki svarijo, da bi brez ustreznih ukrepov njihovo število do leta 2035 lahko naraslo na 1000.
Opozarjajo, da ta invazivna vrsta ruši ravnovesje lokalnega ekosistema in ogroža domorodne vrste, kot so morske krave in rečne želve. Poleg tega uničujejo poljščine in predstavljajo nevarnost za ljudi.
Vsi dosedanji poskusi, da bi živali preselili v živalske vrtove ali naravne parke po svetu, so spodleteli. Ministrstvo za okolje še naprej pripravlja načrte za morebitno preselitev, hkrati pa že več let izvaja sterilizacijo populacije. Ta ni optimalna rešitev, saj je draga, nevarna in počasna. Okoljska ministrica Irene Vélez Torres je medtem napovedala, da bodo uresničili tudi načrte o odstrelu dela populacije. Trenutni načrt predvideva odstrel 80 osebkov.
