Znanstveniki že leta opozarjajo, da vsi ne potrebujejo prehranskih dopolnil z vitaminom D in da so lahko visoki odmerki v redkih primerih toksični, zlasti pri malih otrocih in starejših odraslih. Ker dopolnila postajajo vse bolj priljubljena, je pomembno, da so tako bolniki kot zdravniki pozorni na odmerjanje in morebitna tveganja. Ta so sicer redka, vendar naraščajo, v najhujših primerih pa lahko ogrozijo življenje, piše Science Alert.
Kaj se zgodi pri prevelikem odmerku
Prevelik vnos vitamina D poveča absorpcijo kalcija, kar lahko vodi v hiperkalciemijo – stanje, pri katerem se kalcij nevarno kopiči v arterijah ali mehkih tkivih. To lahko poveča tveganje za ledvične kamne, poruši presnovo kosti in povzroči številne neprijetne simptome, kot so:
- slabost,
- bruhanje,
- zaprtje,
- utrujenost,
- mišična oslabelost,
- bolečine v kosteh.
Večina ljudi si opomore, ko preneha jemati dodatke in prejme ustrezno zdravljenje (tekočine ali zdravila za znižanje kalcija). V redkih primerih pa lahko nezdravljena toksičnost vodi v odpoved ledvic, potrebo po hemodializi ali celo smrtonosne zaplete, kot je krvavitev v črevesju.
Nekatere raziskave kažejo, da je pri starejših z visoko ravnijo vitamina D v krvi večje tveganje za padce.
V pregledu iz leta 2018 so ameriški raziskovalci opozorili na »precejšnjo brezbrižnost« glede potencialne toksičnosti vitamina D. Znanstveniki se še vedno ne strinjajo glede tega, kolikšen odmerek je dejansko prevelik.
Od kod dobimo vitamin D?
Vitamin D nastaja v telesu ob izpostavljenosti sončni svetlobi – tak način običajno zagotovi približno 90 odstotkov potreb. Preostanek dobimo s hrano, kot so mastne ribe ali obogateni mlečni izdelki.
Vitamin D pomaga telesu pri:
- absorpciji kalcija,
- delovanju imunskega sistema,
- rasti celic,
- presnovi,
- delovanju mišic in živčevja.
Dolgotrajno pomanjkanje lahko poveča tveganje za nevrološke bolezni, avtoimunske motnje, bolezni kosti in srčno-žilne bolezni.
Ali dodatki sploh pomagajo?
Učinkovitost prehranskih dopolnil z vitaminom D ostaja predmet razprav. Nekatere študije kažejo, da lahko upočasnijo staranje, izboljšajo kognitivne sposobnosti ali omilijo simptome depresije, druge pa te učinke postavljajo pod vprašaj.
Veliko primerov toksičnosti je posledica napak pri zdravljenju pomanjkanja vitamina D. Neki 80-letni moški je denimo po pomoti vsak dan jemal tedenski odmerek. Ko so napako odkrili in je dodatek nehal jemati, se je njegovo stanje izboljšalo.
Primeri zastrupitev naraščajo
Leta 2016 so na Danskem umaknili prehransko dopolnilo, ki je vsebovalo kar 75-krat višji odmerek vitamina D od priporočenega. Zaradi tega so se pri približno 20 otrocih pojavili toksični učinki.
Podoben trend opažajo tudi v ZDA. Med letoma 2000 in 2014 je bilo tam več kot 25.000 primerov toksičnih učinkov vitamina D, število pa se je med letoma 2005 in 2011 povečalo za kar 1600 odstotkov. Veliko primerov je vključevalo otroke in najstnike.
Koliko vitamina D je varno?
Strokovnjaki opozarjajo:
- večina ljudi ne potrebuje več kot 15–20 mikrogramov (600–800 enot) na dan,
- brez zdravniškega nadzora naj ne bi presegli 100 mikrogramov (4000 enot) na dan, kar velja za zgornjo varno mejo,
- če imate pomanjkanje vitamina D, zdravniki priporočajo, da najprej povečate vnos hrane, obogatene s tem vitaminom, saj je tveganje za prevelik odmerek tako manjše.
Vitamin D je ključen za zdravje, vendar več ni vedno bolje. Tako kot pri večini prehranskih dopolnil je tudi tukaj ključna zmernost. Pred začetkom ali prenehanjem jemanja dodatkov se je vedno priporočljivo posvetovati z zdravnikom.
