Raziskovalci z Univerze Eötvösa Loránda v Budimpešti so pri 137 čistopasemskih psih iz 49 pasem preučevali, kako se odzovejo na nerešljivo nalogo.

Pred psa so postavili prozorno posodo s hrano, ki je ni mogel odpreti, nato pa opazovali, ali vztraja pri samostojnem reševanju težave ali se obrne po pomoč k človeku. Posebej so spremljali trenutke, ko je pes pogledal lastnika, nato posodo in spet lastnika.

Vzrejni namen vpliva na vedenje

Raziskovalci Csenge Anna Lugosi, Izabella Viktória Molnár in Péter Pongrácz so ugotovili, da so psi pasem, vzrejenih za tesno sodelovanje z vodnikom, denimo ovčarski in vlečni psi, pogosteje iskali pogled lastnika. Psi pasem, ki  so bile namenjene samostojnemu delu, na primer nekateri lovski psi in psi za varovanje živine, so težavo dlje časa poskušali rešiti sami.

Razlike so opazili tudi med psi iste pasme. Psi, namenjeni razstavam, so se pogosteje obračali na ljudi kot psi, namenjeni delu, poleg tega so pogosteje cvilili, ko je lastnik zapustil prostor. Psi, ki so se redno ukvarjali s športom ali delom, so dlje vztrajali pri samostojnem reševanju naloge. Na razlike so torej vplivale tudi njihove izkušnje.

Priporočamo