Predstavljajte si, da obiščete mogočno gotsko katedralo, občudujete njene vitke stolpe, razkošna okna in kamnite okraske, nato pa visoko pod streho zagledate nekaj povsem nepričakovanega. Dartha Vaderja! Da, sloviti zlobnež iz Vojne zvezd resnično krasi eno največjih ameriških katedral. In še zdaleč ni edina nenavadna podoba, ki jo je mogoče odkriti na pročeljih zgodovinskih stavb.

Kamnite pošasti, spačeni obrazi, nenavadne živali in domišljijska bitja že stoletja opazujejo mimoidoče z višine. Nekateri se grozeče režijo, drugi kažejo jezik, tretji so videti, kot bi pravkar zagledali nekaj strašnega. O osmih posebej zanimivih primerih je konec oktobra pisal ameriški spletni portal Atlas Obscura, ki raziskuje nenavadne kraje in manj znane zgodovinske zanimivosti.

Pošasti, ki odvajajo deževnico

Takšne kamnite podobe pogosto imenujemo bruhalniki (gargojli), čeprav izraz ni vedno pravilen. Pravi bruhalniki so namreč tudi vodni izlivniki. Deževnico speljejo stran od zidov, da voda ne bi poškodovala stavbe. Njihova odprta žrela tako niso namenjena samo strašenju mimoidočih, ampak imajo povsem praktično nalogo.

Kadar kamnita pošast nima takšne funkcije in služi zgolj kot okras, govorimo o groteski. Te so lahko podobe ljudi, živali ali povsem izmišljenih bitij. V srednjem veku so jim pripisovali različne pomene. Nekatere naj bi odganjale zle duhove, druge so vernike opozarjale na nevarnosti greha, tretje pa so bile preprosto izraz kamnosekove domišljije. Včasih so mojstri v kamen vklesali tudi hudomušne karikature svojih sodobnikov.

Tradicija se je ohranila vse do današnjih dni. Le da so se srednjeveškim zmajem in hudičem pridružili filmski junaki, vesoljci in celo spletni simboli.

Darth Vader visoko nad verniki

Ena najbolj presenetljivih podob krasi washington­sko nacionalno katedralo. Visoko na njenem severozahodnem stolpu se skriva kamnita glava Dartha Vaderja, razvpitega negativca iz filmske sage Vojna zvezd. Kako je vesoljski zlobnež pristal na krščanski cerkvi? Odgovor je precej bolj nedolžen, kot bi si mislili. Med gradnjo stolpov v osemdesetih letih prejšnjega stoletja so organizatorji razpisali natečaj, na katerem so lahko otroci predlagali nove kamnite okraske.

Tudi Darth Vader iz Vojne zvezd je našel svoje mesto na cerkvi. Njegova kamnita glava krasi severozahodni stolp washingtonske nacionalne katedrale, nastala pa je po risbi dečka Christopherja Raderja, ki je v osemdesetih letih sodeloval na natečaju za nove okraske. Foto: Cyraxote/Wikimedia Commons / Foto: Cyraxote/wikimedia Commons

Tudi Darth Vader iz Vojne zvezd je našel svoje mesto na cerkvi. Njegova kamnita glava krasi severozahodni stolp washingtonske nacionalne katedrale, nastala pa je po risbi dečka Christopherja Raderja, ki je v osemdesetih letih sodeloval na natečaju za nove okraske. / Foto: Cyraxote/Wikimedia Commons

Med prijavljenimi je bil tudi deček Christopher Rader, ki je narisal Dartha Vaderja. Njegova zamisel je osvojila tretje mesto, kiparji pa so jo nato prenesli v kamen. Tako je mogočni filmski negativec dobil svoje stalno mesto na katedrali.

Večina obiskovalcev ga sploh ne opazi, saj je nameščen zelo visoko. Tistim, ki ga želijo poiskati, priporočajo daljnogled.

Vesoljec na škotski opatiji

Še bolj nenavadno presenečenje čaka obiskovalce opatije Paisley na Škotskem. Na njenem pročelju se namreč skriva bitje, ki je videti, kot bi pobegnilo iz znanstvenofantastične grozljivke Osmi potnik. Opatija izvira iz 12. stoletja, vendar strašljiva kamnita pošast ni srednjeveška. Nastala je med obnovo v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko so morali zaradi poškodb zamenjati več dotrajanih vodnih izlivnikov.

Kamnosek David Lindsay je pri enem izmed novih okrasov očitno našel navdih v filmski pošasti, ki jo je zasnoval švicarski umetnik H. R. Giger. Nastalo je bitje z dolgo glavo, ostrimi zobmi in nenavadnim telesom, ki močno spominja na filmskega vesoljca.

Ko so obiskovalci podobnost opazili, je kamniti vesoljec postal prava znamenitost. Danes številni turisti opatijo obiščejo tudi zato, da bi ga fotografirali. Zabavno je predvsem to, da stoji na stavbi, katere zgodovina je več kot osem stoletij starejša od filma, po katerem je dobil svoj nenavadni videz.

Zajec, ki bi ga srečali v grozljivki

V angleškem Newcastlu pa obiskovalce preseneti nekaj, kar bi moralo biti ljubko in nedolžno – zajec. Toda ta, ki čepi nad vhodom v stavbo ob katedrali svetega Nikolaja, nima prav nič skupnega s prikupnimi dolgouhci iz otroških slikanic.  Prikazen  z velikimi očmi, dolgimi ušesi, ostrimi zobmi, kremplji in zlasti zaradi rdeče obarvanih zob je dobila vzdevek vampirski zajec.

Na stavbi ob katedrali svetega Nikolaja v angleškem Newcastlu že od leta 1901 čepi nenavaden črn zajec z ostrimi zobmi in kremplji. Zakaj so ga postavili tja, ostaja skrivnost, zaradi srhljivega videza pa si je prislužil vzdevek vampirski zajec. Foto: Gem Yram/Wikimedia Commons / Foto: Gem Yram/wikimedia Commons

Na stavbi ob katedrali svetega Nikolaja v angleškem Newcastlu že od leta 1901 čepi nenavaden črn zajec z ostrimi zobmi in kremplji. Zakaj so ga postavili tja, ostaja skrivnost, zaradi srhljivega videza pa si je prislužil vzdevek vampirski zajec. / Foto: Gem Yram/Wikimedia Commons

Tam stoji že od leta 1901, vendar nihče zanesljivo ne ve, zakaj so ga postavili. Po eni od razlag naj bi odganjal tatove, ki so ropali grobove na bližnjem pokopališču. Drugi menijo, da gre za simbol pomladi ali preprosto za nenavadno domislico arhitektov.

Ko stavbe dobijo spletne smeške

Da se tradicija grotesk ni končala v prejšnjem stoletju, dokazuje nizozemsko mesto Amersfoort. Tam je arhitekt Changiz Tehrani zasnoval stavbo, katere pročelje krasijo obrazi, podobni priljubljenim spletnim simbolom oziroma emojijem.

Na njej je kar 22 različnih izrazov: nasmejani obrazi, pomežiki, poljubčki in druge podobe, ki jih danes vsakodnevno uporabljamo v elektronskih sporočilih. Arhitekt je navdih našel v starejših stavbah, ki so jih nekoč krasili obrazi mitoloških bitij in pomembnih osebnosti, le da so današnji junaki nekoliko drugačni.

Kamnoseki so si med obnovo škotske opatije Paisley leta 1991 dali duška z domišljijo. Med dvanajstimi novimi kamnitimi podobami so tudi figure, ki si zakrivajo oči, ušesa in usta, ter vesoljska pošast iz znanstvenofantastičnih filmov. Foto: Colin/Wikimedia Commons, CC BY-SA 3.0 / Foto: Colin/wikimedia Commons

Kamnoseki so si med obnovo škotske opatije Paisley leta 1991 dali duška z domišljijo. Med dvanajstimi novimi kamnitimi podobami so tudi figure, ki si zakrivajo oči, ušesa in usta, ter vesoljska pošast iz znanstvenofantastičnih filmov. / Foto: Colin/Wikimedia Commons

Podobnih presenečenj je po svetu še veliko. Na pročelju znamenite florentinske stolnice se skriva kamnita bikova glava, o kateri kroži legenda, da naj bi jo ljubosumni kamnosek usmeril proti hiši moža svoje ljubice. Na katedrali v angleškem Carlislu pa je kamnita podoba policista Georgea Russella, ki je leta 1965 umrl med opravljanjem službe.

Vse te podobe dokazujejo, da arhitektura ni samo zgodba o velikih mojstrih, veličastnih stavbah in umetnostnih slogih. Včasih je tudi zgodba o humorju, domišljiji in drobnih presenečenjih, ki jih večina mimoidočih nikoli ne opazi.

Priporočamo