Znanstveniki so letos prvič v zgodovini natančno preslikali zapleteno mrežo živcev v človeškem klitorisu. Prelomna anatomska raziskava, ki prinaša povsem nov vpogled v organizacijo živčnih vlaken, pa omogoča velik napredek pri ginekoloških in rekonstruktivnih operacijah ter boljšo zaščito spolne občutljivosti žensk.
Ekipa raziskovalcev iz amsterdamskega univerzitetnega kliničnega centra je za preboj uporabila tehnologijo fazno-kontrastne tomografije na evropskem sinhrotronu. Rezultati, nedavno objavljeni na platformi bioRxiv pod vodstvom Ju Young Leeja, na mikrometrski ravni prikazujejo tridimenzionalno strukturo organa, ki je bila do zdaj očem znanosti skrita.
Glavna ugotovitev študije radikalno, kot potrjujejo tudi mnogi odzivi na odkritje, spreminja dosedanje medicinsko razumevanje. Hrbtni živec, ki izhaja iz tako imenovanega pudendalnega živca (to je glavni živec presredka in glavni živec zunanjih genitalij), se ob vstopu v glans ne stanjša in ne izgine, kot so predvidevali starejši medicinski učbeniki. Namesto tega se razveji v pet močnih glavnih debel s premerom od 0,2 do 0,7 milimetra. Ta ustvarjajo gosto in robustno mrežo, pri čemer živčna vlakna ostajajo strogo ločena na levi in desni strani.
Pomemben zemljevid
Ker je bila študija raziskovalne ekipe objavljena nedavno, za zdaj sicer še ni oprijemljivih kliničnih podatkov ali dolgoročnih rezultatov o izboljšanem okrevanju pacientk. V medicini namreč prenos novih anatomskih dognanj v standardizirane kirurške smernice in merjenje rezultatov po operacijah zahteva več časa.
Trenutni glavni oprijemljivi rezultat študije je sam 3D-zemljevid živčevja. Ta je zdaj prvič na voljo medicinski stroki v visoki resoluciji in jasno prikazuje, kje natančno potekajo živci ter kakšna je njihova debelina. Raziskava pa prav tako potrjuje, da se oživčenje razteza daleč onkraj samega glansa, vse do klitorisnega pokrovčka in sramnega grička.
V preteklosti je bil ta del ženske anatomije pogosto zanemarjen ali pomanjkljivo opisan. To je bila deloma posledica tehničnih omejitev tradicionalnih disekcij in kliničnega slikanja z magnetno resonanco, deloma pa tudi zaradi kulturnih ovir.
Neposredne posledice
V 20. stoletju so anatomske skice pogosto zmanjševale strukturno pomembnost organa in ga napačno obravnavale zgolj kot manjšo različico penisa.
Nove ugotovitve pa, kot vemo danes, prinašajo neposredno klinično vrednost. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije živi na svetu več kot 230 milijonov žensk s posledicami pohabljanja ženskih spolnih organov. Čeprav skušajo rekonstrukcijski posegi povrniti normalno funkcijo, približno 22 odstotkov pacientk po operaciji poroča o zmanjšani zmožnosti doseganja orgazma. Natančen zemljevid živčevja bo zdaj kirurgom omogočil natančnejše varovanje občutljivih vlaken pri teh kompleksnih posegih, je že pred časom poročal The Guardian.
Boljše poznavanje anatomije bo bržkone izboljšalo tudi varnost drugih pogostih operacij, kot so kirurške potrditve spola, zdravljenje raka zunanjega spolovila in estetski posegi. Vse te namreč vključujejo reze v neposredni bližini na novo identificiranih živčnih poti. S podrobno kartografijo lahko kirurgi zdaj preprečijo nehotene poškodbe živcev in s tem izboljšajo kakovost življenja pacientk.
