Lahko se zgodi v delčku sekunde, vendar imamo bržkone občutek, da se je čas ustavil. Morda ste narobe zaklenili vrata hotelske sobe, morda je sostanovalec nepričakovano prišel domov prej ali pa ste v garderobi bazena, prepričani, da ste sami, prehitro stopili izpod prhe. Tisti trenutek, ko vas nekdo zaloti popolnoma brez oblačil, sproži eno najmočnejših, najbolj prvinskih in, če smo povsem iskreni, najbolj komičnih reakcij v človeškem telesu. Vaš srčni utrip v hipu poskoči na raven vrhunskega atleta, če bi se gledali v ogledalu, bi videli, da se zenice razširijo, po prsih in obrazu pa se nezadržno razlije sram.

Zakaj se tako silovito odzovemo na nekaj tako naravnega? Nobena živalska vrsta na planetu ne doživlja sramu ob pogledu na svoje telo. Vaš hišni ljubljenček vas ne bo nikoli prosil, da se obrnete stran, ko stopi iz vode. Človek pa je iz svoje golote in strahu pred njo ustvaril zapleten psihološki, biološki in sociološki pojav.

Najbolj človeški izraz

Že oče evolucijske teorije Charles Darwin je bil nad to posebno človeško reakcijo fasciniran. Po letih preučevanja je v svojem prelomnem delu Izražanje čustev pri človeku in živalih zapisal slavno trditev: »Zardevanje je najbolj nenavaden in najbolj človeški od vseh izrazov.« Darwin je hitro ugotovil tisto, kar vsi vemo, in sicer, da zardevanja ne moremo sprožiti po lastni volji in ga, kar je še huje, ne moremo preprečiti. Je neprostovoljni signal naše ranljivosti in zadrege.

Številne psihološke študije so dokazale, da so ljudje, ki po nerodnem dogodku pokažejo vidne znake zadrege, v očeh drugih ocenjeni kot veliko bolj zaupanja vredni, empatični in simpatični od tistih, ki ostanejo hladni in neomajni.

Na ravni nevrobiologije se v trenutku, ko nas zalotijo, aktivira naša amigdala, torej droben center v možganih, ki je zadolžen za predelovanje strahu in groženj. Živčevje v krvni obtok sprosti adrenalin in kortizol, krvne žile na obrazu in prsih se razširijo, kar povzroči tisto slovito rdečico. Toda zakaj je evolucija sploh razvila ta alarmni sistem za nekaj tako vsakdanjega, kot je pogled na golo kožo?

Kljub dejstvu, da odziv prihaja iz naše globine, pa se moški in ženske na goloto pogosto odzovejo na povsem različne in naravnost nasprotne načine. Tu pridemo do najbolj fascinantnih in komičnih vedenjskih razlik med spoloma.

Ko povprečnega moškega nepričakovano zalotijo brez oblačil, njegov odziv skoraj vedno spominja na plen, ki se poskuša zliti z okolico. Ko se vrata kopalnice nenadoma odprejo, se bo moški pogosto ustavil v nerodnem in nemara napol sklonjenem položaju. Morda bo z eno roko prekril strateško mesto in preprosto strmel v vsiljivca, upajoč, da ga bo negibnost naredila nevidnega.

»Refleks nindže«

Ženske po drugi strani obvladajo tisto, kar bi v popularni psihologiji lahko imenovali »refleks​ nindže«. Ženski odziv na nerodnost je neverjetno hiter. V delčku sekunde so sposobne zgrabiti brisačo, majico, preprogo, celo zaveso ali najbližjo lončnico in izvesti popoln, z vseh strani zaščiten obrambni manever.

 

 

Ta razlika ni zgolj anekdotična, ampak je globoko zasidrana v psihologijo in je tudi posledica družbene socializacije. Sociološko gledano so ženske skozi tisočletja razvile izjemen občutek za zasebnost, saj so družbene norme žensko telo pogosteje objektivizirale, hkrati pa veliko strožje sankcionirale izpostavljanje.

Raziskave s področja psihologije spolov kažejo, da ženske pogosteje ponotranjijo občutke telesnega sramu in objektifikacije. Za žensko je nepričakovana golota pred tujcem vdor v njeno telesno avtonomijo. Refleksno pokrivanje je dejanje zaščite same sebe pred ocenjujočim pogledom. Za moškega pa je to pogosteje zgolj trenutek absurdne nekompetentnosti. Ujet je bil nepripravljen, zato njegov sistem preprosto zmrzne v upanju, da bo napaka čim hitreje izzvenela.

Vendar pa ima ta neverjetna zadrega, čeprav je v tistem trenutku neskončno neprijetna, ključno povezovalno funkcijo. Zardevanje in znaki zadrege so namreč močni socialni signali. Ko zardimo ob tem, da nas je nekdo videl gole, opazovalcu povsem nezavedno in iskreno sporočamo, kako se zavedamo nerodne situacije in da nam ni vseeno.

Številne psihološke študije so dokazale, da so ljudje, ki po nerodnem dogodku pokažejo vidne znake zadrege, v očeh drugih ocenjeni kot veliko bolj zaupanja vredni, empatični in simpatični od tistih, ki ostanejo hladni in neomajni.

Naš sram nas v resnici dela bolj dostopne. Dela nas človeške. 

Priporočamo