Vsak skrbnik psa je verjetno že kdaj pomislil, da njegov štirinožni prijatelj natančno razume vsako njegovo besedo. Zdaj pa so znanstveniki dobili neposreden vpogled v to, da se v pasjih možganih med našim govorom dogaja proces, za katerega je veljalo, da poteka izključno pri ljudeh.
Najnovejše ugotovitve raziskave, ki sta jo vodila raziskovalca Boglárka Morvai in Attila Andics ter je bila objavljena v reviji Science, kažejo, da pasji možgani pri poslušanju niso pozorni zgolj na intonacijo in čustva, temveč tekoč človeški govor aktivno razčlenjujejo na posamezne besede. Raziskovalci so ugotovili, da psi pri iskanju meja med besedami bistveno bolj sledijo vzorcem soglasnikov kot pa samoglasnikov. Gre za povsem enak slušni in kognitivni mehanizem, kot ga za učenje in prepoznavanje besed v neprekinjenem govoru uporabljajo človeški možgani.
Raziskovalci so pri tem preučevali možgansko aktivnost tako pri psih kot pri odraslih ljudeh in odkrili zrcalno podobnost pri zaznavanju besednih ločnic. Strokovnjaki poudarjajo, da bi lahko to izjemno usmerjenost pasjega sluha na soglasnike in razčlenjevanje besed pojasnili z več deset tisoč let dolgo zgodovino udomačitve in sobivanja s človekom. Ali pa gre za starodaven mehanizem možganov pri sesalcih, ki se je pri psih močno obdržal prav zaradi naravne potrebe po razumevanju človeka.
Naši zvesti spremljevalci torej niso le odlični bralci naše telesne govorice, temveč naš tekoči govor zares procesirajo kot niz ločenih, smiselnih besednih enot.
