Odkrivanje srčno-žilnih bolezni, ki ostajajo vodilni vzrok smrtnosti v razvitem svetu in tudi v Sloveniji, bi lahko kmalu postalo tako preprosto in dostopno kot rutinski pregled vida. Znanstveniki z Univerze Stanford so namreč razvili sistem umetne inteligence, ki lahko iz navadne fotografije očesnega ozadja z visoko zanesljivostjo oceni tveganje za srčne bolezni. To pa lahko povsem nadomesti invazivne ali dolgotrajne preiskave.
Sistem, poimenovan CLAiR, je bil marca letos prvič javno predstavljen na letnem kongresu Ameriškega kardiološkega kolidža. Raziskovalna ekipa, ki jo vodi kardiolog dr. Michael McConnell, je napovedala velike spremembe v preventivni medicini.
Tradicionalno ocenjevanje kardiološkega tveganja zahteva preverjanje krvnega tlaka, laboratorijske analize holesterola in pregled družinske anamneze, pri čemer zdravniki dejanskega stanja bolnikovih arterij sploh ne morejo videti.
Pomen mrežnice
Nova tehnologija to obide. Mrežnica je namreč edino mesto v človeškem telesu, kjer je mogoče neposredno opazovati ožilje brez kakršnih koli kirurških zarez.
Ker se mikroskopske arterije in vene v očesu starajo, krčijo in otrdijo vzporedno s tistimi v srcu in možganih, jih lahko vidimo tudi kot zgodnje indikatorje.
Sistem CLAiR je bil izurjen na več tisoč posnetkih očesnega ozadja. Njegov algoritem v delčku sekunde analizira širino žilic, njihovo vijugavost in morebitne mikropoškodbe. Umetna inteligenca tako prepozna diskretne vzorce, ki izdajajo začetke hipertenzije, sladkorne bolezni ali ateroskleroze precej prej, preden bolnik zazna prve opozorilne simptome.
V okviru obsežne klinične študije so raziskovalci že preizkusili orodje, in sicer na 874 pacientih, starih med 40 in 75 let, iz desetih različnih zdravstvenih centrov v ZDA. Da bi zagotovili širšo uporabnost algoritma, je bil vzorec raznolik.
Prepričljivi rezultati
Rezultati so bili prepričljivi. Algoritem je pravilno prepoznal kar 91,1 odstotka posameznikov, ki so bili dejansko izpostavljeni visokemu srčno-žilnemu tveganju, in hkrati uspešno ovrgel sum pri 86,2 odstotka tistih, ki niso bili ogroženi. Za analizo, ki ne zahteva niti vbrizgavanja kontrastnega sredstva niti širjenja zenic s kapljicami, je bilo uporabnih več kot 94 odstotkov vseh posnetkov.
Strokovnjaki sicer opozarjajo, da je tehnologija namenjena presejalnemu testiranju in služi kot zgodnji rdeči alarm, ne pa kot dokončna klinična diagnoza. Kljub temu njen potencial ostaja izjemen, zlasti zaradi preprostosti in nizkih stroškov uvedbe.
Ker so oftalmološke ambulante in številne optike že danes opremljene s kamerami za slikanje očesnega ozadja, bi integracija takšne programske opreme omogočila, da bi ob rutinskem obisku za predpis novih očal lahko opravili tudi hiter kardiološki pregled. Osebe z zaznanim visokim tveganjem bi bile nato napotene k specialistu na nadaljnje preiskave.
Raziskovalno ekipo zdaj čaka dolgoročno spremljanje sodelujočih pacientov. V prihodnjih letih bodo morali z gotovostjo potrditi, da očesni znaki, ki jih je zaznala umetna inteligenca, dejansko korelirajo s kasnejšimi resničnimi srčnimi infarkti in drugimi kardiološkimi dogodki.
