Če vas je film Rimske počitnice kdaj prepričal, da bi bilo življenje v Rimu veliko bolj zabavno, če bi namesto navadnega turista za nekaj dni postali skrivnostni aristokrat, obstaja kraj, kjer lahko tej fantaziji pridete precej blizu. V središču večnega mesta stoji palača Ruspoli Bonaparte, zgodovinska rezidenca, ki je danes odprta tudi za goste. In ne gre za palačo, ki je nekoč pripadala plemstvu, nato pa postala hotel. Še vedno je v lasti aristokratske družine, goste pa sprejemata princesa Giacinta Ruspoli in njena mati, princesa Maria Pia.
Če se vam ob besedi hotel pred očmi prikažejo recepcija, dvigalo in soba z mini hladilnikom, boste morali tukaj nekoliko spremeniti pričakovanja. Palača izvira iz 16. stoletja, njene štiri velikanske suite pa so opremljene s starinskim pohištvom, tapiserijami, freskami, marmornimi kamini in portreti prednikov. Pravzaprav je občutek bolj podoben obisku plemiškega doma kot klasičnemu hotelskemu bivanju.
In to je tudi namen. Družina je svojo zgodovinsko hišo odprla popotnikom, ki želijo vsaj za kratek čas okusiti življenje za zidovi palače. Seveda brez kronanja, a z veliko več zgodovine, kot je običajno dobite v hotelskem paketu.
Ko hotel ni samo hotel, ampak palača z družinsko zgodovino
Ruspoli Bonaparte Residence stoji v središču Rima, v živahnem območju nakupovanja in zgodovinskih znamenitosti. Toda največja posebnost ni lokacija. Je zgodba, ki se skriva za vrati. Družina Ruspoli ima korenine, ki segajo daleč v evropsko zgodovino, njihovo bogastvo pa je bilo povezano tudi z vplivom in povezavami v Vatikanu. Med najbolj zanimivimi poglavji je povezava z Napoleonom III., nečakom Napoleona Bonaparteja, ki je v tej palači v 19. stoletju odraščal s svojo materjo Hortense de Beauharnais, nekdanjo nizozemsko kraljico.
Zato tukaj ni potrebne veliko domišljije, da si predstavljate nekdanje prebivalce, ki so se sprehajali po marmornem stopnišču, posedali pod okrašenimi stropi ali sprejemali goste v prostorih, kjer je zgodovina dobesedno vgrajena v stene. Danes je princesa Giacinta tista, ki skrbi za rezervacije, elektronsko pošto gostov, zasebne dogodke in vodene oglede. Njena vloga je precej manj podobna življenju princes iz pravljic in precej bolj sodobnemu hotelskemu menedžmentu. A prav ta kombinacija je eden od čarov palače: aristokratska zgodovina se mora namreč soočati z zelo sodobnimi težavami, predvsem z računi za vzdrževanje.
Vzdrževanje stoletja stare palače je namreč vse prej kot poceni. Vsaka prenova zgodovinske stavbe zahteva številna dovoljenja, postopki pa se lahko zavlečejo za leta. Tudi zato je oddajanje palače gostom pomemben način, da družina zagotavlja denar za njeno ohranjanje.
Štiristo kvadratnih metrov zgodovine in nekaj aristokratskega blišča
Štiri suite v palači niso ravno primerne za popotnika, ki išče zgolj posteljo za prespati. Vsaka meri več kot 90 kvadratnih metrov in ima več prostorov, visoke kamnite kamine ter marmorne detajle. Nekatere sobe imajo razkošne postelje z baldahinom, svilene stene, velike lestence, okrašena ogledala in starinske portrete.
Nekaj kosov pohištva je izdelanih iz dragocenih vrst lesa in kamna, med katerimi sta tudi črni oniks in zeleni malahit. Rezultat je notranjost, ki bi jo lahko brez večjih sprememb uporabili kot kuliso za zgodovinski film.
Za bivanje je treba odšteti približno 470 dolarjev oziroma okoli 430 evrov na noč, odvisno od ponudbe in obdobja, v ceno pa sta vključena zajtrk in strežba butlerja. Gostje lahko dodatno naročijo zasebne večerje s kuharjem, prilagojene italijanske menije in različne druge storitve.
Če vam ena soba ni dovolj, je mogoče najeti kar vso palačo. Cena se začne pri približno 4000 evrih na noč. Za takšen znesek ne dobite le strehe nad glavo, temveč tudi precej dober odgovor na vprašanje, kako bi bilo videti življenje rimske aristokracije, če bi bilo treba za nekaj dni odmisliti vsakdan. Posebno zanimivo je glavno stopnišče. Izdelano je iz različnih vrst marmorja in ga po priljubljenem izročilu že od 18. stoletja uvrščajo med tako imenovane štiri čudeže Rima.
Ko gostje prispejo, jih ne pričaka le hotelsko osebje, ampak lahko tudi del družinske zgodbe. Princesi obiskovalcem pripovedujeta o palači, njenih prebivalcih, ljubezenskih zgodbah, škandalih, prednikih in celo duhovih. Navsezadnje je to ena tistih hiš, kjer je dovolj stoletij zgodovine, da bi lahko iz nje nastala cela televizijska serija.
Iz rimske palače naravnost v grad
Če se gostom po nekaj dneh med marmornimi stenami zazdi, da bi potrebovali nekoliko več zelenja, imajo Ruspoli še en zanimiv naslov. Približno 50 kilometrov severno od Rima, v kraju Cerveteri, stoji njihov grad Castello Ruspoli. Tudi ta izvira iz 16. stoletja in je bil nekoč del velikega lovskega posestva. Družina ga je uporabljala kot podeželsko zatočišče, kjer so preživljali poletja in jeseni ter se podajali na lov v okoliške kostanjeve gozdove. Danes ga prenavljajo v butični hotel z desetimi suitami.
Grad stoji v starem delu Cerveterija, znotraj utrjenega območja, katerega zgodovina sega več kot dve tisočletji v preteklost. Kraj je del območja, znanega kot rimska Tuscia, ki slovi po starodavnih grobiščih, slikovitih vaseh in značilni vulkanski kamnini. Za zdaj lahko gostje rimske palače grad obiščejo, si tam privoščijo zasebno večerjo ali uživajo na večernem koktajlu v dvonadstropni loži s pogledom na vaški trg. Ko bo prenova končana, bo mogoče v njem tudi prenočiti.
Velika dvorana gradu je videti skoraj kot prizorišče iz Igre prestolov. Nad stopniščem so lovske trofeje, ogromno glavno stopnišče pa je bilo nekoč dovolj široko celo za konja in kočijo. V dvorani je še vedno velikanski kamin, okoli njega pa prostori, ki so jih preoblikovali v razkošne suite z zgodovinskimi freskami. Tako lahko obiskovalec v enem potovanju doživi dva obraza aristokratskega Rima: najprej palačo sredi mestnega vrveža, nato mir podeželskega gradu z razgledom proti morju.