Ura je tri zjutraj, svet okoli nas spi, naše misli pa v tihih nočnih urah drvijo in na dan izvabijo vprašanja, ki jih čez dan morda odrivamo: ali bomo ostali zdravi? Bomo zmogli plačati vse račune? Kaj nas čaka v prihodnosti?
Ne gre za prizor, ki bi bil povsem izmišljen, saj so rezultati raziskave Allianz 3am Report 2026, ki je zajela 10.000 ljudi iz desetih držav, pokazali, da nam nočni spanec najpogosteje kratijo skrbi, povezane z zdravjem, financami in negotovo prihodnostjo. Zanimivo je, da so se zdravje in finance letos prvič izenačili na vrhu lestvice največjih osebnih skrbi, saj jih je kar 48 odstotkov vprašanih postavilo na prvo mesto, medtem ko je prihodnost kot pomemben vir zaskrbljenosti izpostavilo 35 odstotkov vprašanih.
V letošnjih rezultatih se odražajo zaostrene razmere, v katerih živijo številni posamezniki po svetu, pravijo avtorji študije in pri tem izpostavljajo naraščajoče življenjske stroške, geopolitično nestabilnost in občutek, da je prihodnost težje predvideti kot nekoč. Skrbi ljudi niso več povezane le z enim področjem življenja, temveč se med seboj prepletajo: finančni pritiski vplivajo na občutek varnosti, ta pa tudi na duševno zdravje in kakovost življenja.
Mlade bolj kot zdravje skrbi denarnica
Raziskava razkriva izrazite razlike med generacijami. Za pripadnike generacije baby boom in generacije X ostaja največja skrb zdravje, medtem ko milenijci in generacija Z na prvo mesto postavljajo finance.
Mlajše generacije se tako pogosteje spopadajo z vprašanjem, ali bodo lahko dolgoročno vzdrževale življenjski standard in pokrivale osnovne stroške. Za številne med njimi finančna varnost ni več samoumevna, temveč postaja eden ključnih življenjskih izzivov.
Da finančna negotovost postaja vse večji problem, potrjujejo tudi podrobnejši podatki raziskave. Kar 71 odstotkov vprašanih je med glavnimi razlogi za skrb navedlo naraščajoče življenjske stroške, 51 odstotkov pa prenizke prihodke. V primerjavi z lanskim letom so se finančne skrbi povečale v sedmih od osmih držav, ki so sodelovale že v prejšnji raziskavi.
V Braziliji, Franciji, Nemčiji in Združenem kraljestvu so se finance uvrstile med tri največje vire zaskrbljenosti. Največji porast so zabeležili v Avstraliji in Indoneziji, kjer finančna vprašanja ostajajo na vrhu lestvice, ter v Turčiji, kjer je delež ljudi, ki jih skrbijo finance, zrasel z 42 na 49 odstotkov. Tudi v Španiji in Švici, ki sta bili letos prvič vključeni v raziskavo, so finančne skrbi med najpogosteje omenjenimi.
Zdravje ostaja ena največjih življenjskih skrbi
Čeprav denar vse bolj zaznamuje vsakdanje življenje, tudi zdravje ostaja ena najmočnejših osebnih skrbi. Kar 48 odstotkov vprašanih skrbi lastno zdravje, za zdravje bližnjih jih je zaskrbljenih 45 odstotkov, 42 odstotkov vprašanih pa skrbi dostopnost zdravstvenih storitev.
Posebej hitro narašča zaskrbljenost zaradi duševnega zdravja in stresa. V primerjavi z letom 2025 se je delež ljudi, ki ju navajajo kot razlog za skrb, povečal za pet oziroma štiri odstotne točke. Rezultati nakazujejo, da se posledice negotovih časov ne kažejo le v finančnih odločitvah, temveč tudi v psihološkem počutju ljudi.
Finančna negotovost se ne kaže zgolj v občutkih, temveč tudi v vsakodnevnih odločitvah gospodinjstev. Raziskava kaže, da se le pet odstotkov vprašanih počuti finančno popolnoma varnih in meni, da lahko brez večjih težav varčuje ali vlaga.
Večini ljudi sicer uspe pokriti tekoče stroške, vendar ima skoraj tretjina težave že pri zagotavljanju osnovnih življenjskih potreb. Zaradi tega mnogi prilagajajo svoje navade: 34 odstotkov vprašanih je zmanjšalo izdatke za nenujne nakupe, 22 odstotkov pa jih več pozornosti namenja varčevanju za prihodnje potrebe.
Ko osnovni stroški »pojejo« večino proračuna
Največji del gospodinjskih proračunov po svetu še vedno predstavljajo osnovni stroški. Hrana je največji izdatek za 77 odstotkov vprašanih, sledijo stanovanje (49 odstotkov), prevoz (35 odstotkov) in zavarovanja (34 odstotkov).
Za številne ljudi je redno varčevanje še vedno nedosegljiv cilj. Nepričakovani stroški, kot so zdravstveni izdatki, popravila in izguba dohodkov, lahko hitro porušijo finančno ravnovesje gospodinjstva.
Ob naraščajočih življenjskih stroških in vse večji odgovornosti posameznikov za lastno finančno prihodnost postaja finančna pismenost pomembnejša kot kadar koli prej. Kljub temu raziskava kaže, da je raven finančnega znanja še vedno razmeroma nizka: le 18 odstotkov vprašanih ocenjuje, da imajo napredno finančno znanje, medtem ko jih več kot četrtina razpolaga zgolj z osnovnim razumevanjem finančnih tem.
Pomanjkanje finančne pismenosti pa lahko oteži odločitve o varčevanju, naložbah in dolgoročnem načrtovanju. Zato vse več pozornosti namenjajo izobraževanju, ki ljudem pomaga bolje razumeti upravljanje osebnih financ in tveganj.
