Primerjave meritev iz zadnjih 150 let razkrivajo postopno ohlajanje človeškega telesa. Znanstveniki še raziskujejo, zakaj se je to zgodilo in kakšno vlogo so pri tem imeli različni dejavniki, kot so boljše zdravje, življenjske razmere in natančnost nekdanjih medicinskih instrumentov.
Nemški zdravnik Carl Wunderlich je v 60. letih 19. stoletja raziskoval, ali je vročina samostojna bolezen ali zgolj znak drugega obolenja. V 15 letih je v bolnišnici v Leipzigu zbral več kot milijon meritev telesne temperature pod pazduho pri 25.000 pacientih.
Ugotovil je, da povprečna telesna temperatura zdravih odraslih znaša 37 stopinj Celzija, vrednosti nad 38 stopinjami pa je označil za vročino. Njegova raziskava je postavila medicinsko merilo, ki se je uveljavilo po vsem svetu. Ob tem je ugotovil tudi, da imajo ženske višjo telesno temperaturo kot moški, da se ta s starostjo znižuje in da se čez dan spreminja.
Raziskave potrjujejo postopno zniževanje temperature
Pred skoraj desetimi leti je Julie Parsonnet, strokovnjakinja za nalezljive bolezni na ameriški univerzi Stanford, s sodelavci analizirala podatke o telesni temperaturi skoraj 190.000 ljudi v ZDA. Meritve so bile zbrane med letoma 1862 in 2017.
Rezultati so pokazali, da se je telesna temperatura ameriških moških v primerjavi z začetkom 19. stoletja znižala za približno 0,59 stopinje Celzija. »Zdi se, da je nova normalna vrednost za odrasle bližje 36,39 stopinje Celzija,« je Parsonnetova povedala za BBC.
Podobne rezultate so pokazale tudi številne druge raziskave, izvedene pred njeno študijo in po njej. Adrian Jaeggi, biološki antropolog z Univerze v Zürichu, denimo opozarja na spremembe pri ljudstvu Tsimane, domorodni skupnosti v Amazoniji. Njihova povprečna telesna temperatura se je z okoli 37 stopinj Celzija v začetku 21. stoletja do leta 2018 znižala na približno 36,5 stopinje. To kaže, da pojav ni omejen zgolj na razvite države.
Boljše zdravje in manj okužb med možnimi razlogi
Parsonnetova nižje telesne temperature povezuje z boljšim zdravjem in manjšim številom dolgotrajnih okužb. Opozarja, da je bila v Wunderlichovem času pričakovana življenjska doba približno 38 let, danes pa je skoraj dvakrat daljša. »Ko se vaš imunski sistem poskuša ubraniti pred vsemi stvarmi, ki vas ogrožajo, porablja kalorije. Kalorije pa pomenijo tudi toploto,« pojasnjuje raziskovalka.
Pri ljudstvu Tsimane Jaeggi med možnimi razlogi za znižanje temperature izpostavlja cepljenje, boljše sanitarne razmere, uporabo stranišč in nošenje obutve, kar je zmanjšalo število okužb. Vlogo bi lahko imela tudi ogrevanje in klimatizacija. Zaradi prijetnejših temperatur v notranjih prostorih telesu namreč ni treba proizvajati toliko toplote, da bi ohranilo ustrezno temperaturo. Vendar so to za zdaj le možne razlage, ki jih znanstveniki še preučujejo.
So bile stare meritve napačne?
Del raziskovalcev opozarja, da bi lahko na rezultate vplivala tudi natančnost nekdanjih merilnih instrumentov. Philip Mackowiak, strokovnjak za nalezljive bolezni z Univerze v Marylandu, je pregledal Wunderlichov termometer in ugotovil, da kaže približno dve stopinji Celzija več kot sodobni instrumenti. Poleg tega se meritve pod pazduho razlikujejo od današnjih meritev v ustih.
Parsonnetova se s tem ne strinja povsem. Meni, da za spremembo niso odgovorni zgolj instrumenti, ki jih je uporabljal Wunderlich. Primerjave drugih zgodovinskih zapisov in novejših podatkov namreč prav tako kažejo zniževanje temperature, tudi ko raziskovalci upoštevajo razlike med merilnimi napravami, navaja BBC.
