Večina izmed nas dobro pozna tisti večerni občutek krivde, ko pogledamo na pametno uro in ugotovimo, da smo tisti dan zbrali le borih 4000 korakov. »Premalo za zdravje,« si rečemo. A najnovejša znanstvena dognanja prinašajo izjemno olajšanje za vse zaposlene starše in starejše: magična meja 10.000 korakov je bila v resnici zgolj japonska marketinška prevara. Znanost danes prisega na nekaj povsem drugega – na »športne prigrizke«.
Pravilo, da moramo za ohranjanje zdravja in kondicije vsak dan prehoditi 10.000 korakov, je postalo nekakšna globalna zdravstvena zapoved. Vgrajeno je v vsak pametni telefon in uro. Toda kje je sploh nastalo? Če ste mislili, da so to številko določili ugledni kardiologi, se motite. Številka izvira iz leta 1964, ko so bile v Tokiu olimpijske igre. Japonsko podjetje Yamasa Clock je želelo izkoristiti športno evforijo in je na trg poslalo prvi komercialni pedometer na svetu.
Poimenovali so ga Manpo-kei, kar v dobesednem prevodu pomeni »merilnik 10.000 korakov«. Zakaj ravno 10.000? Zato, ker japonska pismenka za številko 10.000 po obliki zelo spominja na človeka, ki hodi. Šlo je za briljantno marketinško potezo, ki se je obdržala neverjetnih 60 let, ne pa za rezultat resnih medicinskih raziskav.
Znanost odgovarja: Uvedite »športne prigrizke«
Če za zdravje ne potrebujemo ur dolgih sprehodov, kaj potem sploh deluje? Odgovor prinaša prelomna raziskava, objavljena v eni najuglednejših medicinskih revij na svetu, Nature Medicine.
Raziskovalci z Univerze v Sydneyju, pod vodstvom profesorja Emmanuela Stamatakisa, so s pomočjo pametnih zapestnic več let spremljali 25.000 ljudi, ki v prostem času niso telovadili. Odkrili so fenomen, ki so ga poimenovali VILPA (Vigorous Intermittent Lifestyle Physical Activity) – v slovenščino bi to najlažje prevedli kot »športni prigrizki«.
Gre za kratke, zgolj eno do dve minuti dolge izbruhe zelo intenzivne fizične aktivnosti, ki jo opravimo mimogrede, kot del vsakodnevnih opravil.
Kaj šteje kot športni prigrizek?
Nošenje težkih nakupovalnih vrečk po stopnicah v tretje nadstropje.
Kratek šprint za avtobusom, ki nam beži s postaje.
Hiter in energičen tek za razigranim vnučkom po dvorišču.
Ena minuta izjemno hitre hoje v klanec, ko se nam mudi v službo ali trgovino.
Šokantni rezultati:Tri minute za 50-odstotno zmanjšanje tveganja
Podatki raziskave so osupnili medicinsko stroko. Ugotovili so, da zgolj tri do štiri takšne enominutne epizode na dan (skupaj torej tri do štiri minute intenzivnega naprezanja!) prinesejo neverjetne koristi. Posamezniki, ki so v svoj dan vključili te kratke »prigrizke«, so imeli kar za 49 odstotkov manjše tveganje za smrt zaradi srčno-žilnih bolezni in za 40 odstotkov manjše tveganje za smrt zaradi raka v primerjavi s tistimi, ki se niso zadihali.
Za vsakdan, kjer čas beži prehitro, je to izjemno osvobajajoča novica. Zaposleni starši, ki po službi razvažajo otroke in kuhajo kosilo, pogosto nimajo niti časa niti energije za enourno potenje v fitnesu. Tudi mnogim starejšim dolgi in naporni treningi ne ustrezajo več.
Profesor Stamatakis poudarja najlepši vidik tega odkritja: »Za te dejavnosti ne potrebujete članarine v fitnesu, ne potrebujete športnih oblačil in ne potrebujete posebnih veščin. Samo malo pospešite tempo pri stvareh, ki jih tako ali tako morate narediti.«
Zato se naslednjič, ko boste zadihani prinesli težke vrečke iz trgovine v stanovanje ali pa z metlo energično pometli dvorišče, ne pritožujte. Raje se nasmehnite in si čestitajte – pravkar ste namreč svojemu srcu privoščili odličen »športni prigrizek«, ki vam morda podaljšuje življenje. Pametna ura pa naj tistih 10.000 korakov mirno zahteva od koga drugega.
