S prihodom jeseni in sezone obiranja sadja se na jedilnike vračajo slive. Ta sadež pa je kar malce podcenjen, saj je sila koristen pri uravnavanju prebave in za krepitev črevesnega mikrobioma. Kljub dokazanim koristim zdravniki ob tem opozarjajo na zmernost, zlasti pri uživanju posušenih sliv.

Endokrinologinja Andra Naku iz Romunije je za tamkajšnje medije nedavno omenila, da so slive bogat vir prehranskih vlaknin, antioksidantov ter ključnih vitaminov in mineralov. Vendar ob tem opozarja na pomen pravilnega odmerjanja. »Velikost porcije in izbrana oblika sadeža sta ključnega pomena. To velja še posebej za posameznike z motnjami v presnovi glukoze ali tiste, ki morajo redno spremljati raven sladkorja v krvi,« opozarja strokovnjakinja.

Analiza sestave sadeža pokaže, da sto gramov svežih sliv vsebuje zelo malo kalorij, hkrati pa telesu zagotovi do 1,5 grama vlaknin. Slive v kombinaciji z naravno prisotnim sladkornim alkoholom sorbitolom delujejo kot blago naravno odvajalo. Posledično so slive prva rešitev v kliničnih priporočilih za bolnike, ki se spopadajo z zaprtjem.

Sadež ponuja še veliko mikrohranil, saj je bogat z vitaminoma C in K ter kalijem. Temnejše sorte slovijo po visokih ravneh antocianinov in polifenolov. Gre za močne antioksidante, ki celice ščitijo pred poškodbami zaradi stresa, hkrati pa sadežu dajejo značilno globoko vijolično barvo.

Sveže slive so že na tržnici in v trgovinah. / Foto: Istock

Sveže slive so že na tržnici in v trgovinah. / Foto: iStock

Da dosežemo čim boljši učinek, svetujejo uživanje celih in neolupljenih sadežev. V olupku se namreč skriva največji delež dragocenih vlaknin. Nutricionisti za zdravo malico med obroki priporočajo od 150 do 200 gramov svežih sliv. Z dozorevanjem na drevesu se količina fruktoze v sadežu povečuje.

Da bi preprečili hitre skoke krvnega sladkorja, pa odsvetujejo stiskanje sliv v sokove in priporočajo uživanje trdih, celih sadežev, saj to upočasni prehod sladkorjev v krvni obtok.

Nekaj strožja dietetična pravila veljajo za suhe slive. Med industrijskim ali domačim procesom sušenja se iz sadeža izloči voda, kar poveča kalorično vrednost in koncentracijo sladkorja na gram živila. Zato priporočajo, da dnevni vnos suhih sliv ne preseže 20 gramov. Toliko je namreč dovolj, da zagotovimo vse prebavne in antioksidativne koristi, hkrati pa je ta količina dovolj majhna, da prepreči tveganje neželenih obremenitev telesa.

Priporočamo