V zadnjih letih in desetletjih je postalo že splošno znano, da sončenje tako na prostem kot v solarijih povečuje tveganje nastanka kožnega raka, a se nekateri nikakor nočejo odpovedati želji po zagorelem videzu. Mednje sodi 22-letni Američan Hunter Neely, ki je prepričan, da je našel novo rešitev, potem ko se je pred tem pri sončenju na prostem in v solarijih večkrat opekel – v prenesenem in dobesednem smislu.
»Verjamem, da me porjavelost naredi bolj privlačnega, saj poudari mojo barvo oči in belino zob, pa tudi moje mišice. Ko so bili vsi drugi bledi, sem želel izstopati z zagorelostjo, a sem v solariju večkrat dobil opekline. Potem pa sem na spletu našel rešitev: injekcije peptida, imenovanega melanotan ali MT. Na tak način sem si ustvaril ime, saj so me na univerzi že poznali kot peptidnega tipa. Tudi fantje želimo biti dobro videti,« se je časopisu The New York Post nedavno pohvalil precej samovšečen in pozornosti željan spletni inštruktor fitnesa. A nikakor ni edini, ki uporablja peptide kot prehransko dopolnilo prav za temnejšo barvo kože.
Tudi Jasik Dhillon, 22-letni fotomodel iz New Yorka, je navdušen nad novo modno muho. »Ljudje mi pravijo, da sem videti drugače in bolje. To samo dokazuje, da barva kože dejansko naredi veliko razliko. Nekateri pravijo, da so peptidi slabi, a meni so hitreje pomagali do želenega,« trdi Dillon, ki vseeno pristavi, da je veliko večino peptidov mogoče dobiti le na sivem trgu, kar prinaša tudi tveganja.
Peptidi so manjše beljakovinske molekule, ki združujejo dve ali več aminokislin. Obstaja 20 aminokislin, ki jih telo lahko kombinira na ogromno načinov in tako ustvari ogromno različnih molekul. Če imajo verige aminokislin več kot 50 členov, jih imenujemo beljakovine, krajše pa uvrščamo med peptide. Ker so laže prebavljivi kot beljakovine, so vse bolj priljubljeni kot prehransko dopolnilo v obliki praška ali injekcij, saj naj bi skrajšali čas regeneracije po vadbi, celjenja mišic in vezi, izboljšali kakovost kože in las, dajali energijo in prispevali k boljšemu delovanju telesa nasploh. A žal obstaja tudi precej manj svetla plat s številnimi nevarnostmi.
Neznani učinki
Večina peptidov na trgu namreč ni odobrena kot zdravila in so še v fazi preizkušanja. Dolgoročni učinki še niso znani, kakovost in čistost izdelkov pa nista vedno preverjeni, zato obstaja možnost zastrupitve ali napačnega odmerjanja. Eden od peptidov za porjavitev (MT1) je sicer odobren kot zdravilo za redko kožno bolezen, drugi (MT2) pa je eden od številnih peptidov, za katere velja opozorilo pristojnih ameriških ustanov, da niso dokazano varni za ljudi. Kljub temu jih je mogoče najti na sivem trgu brez ustreznega nadzora, pogosto opremljene z napisi »samo za raziskave« in »ni za ljudi«.
V praksi se pogosto pojavljajo tudi ponarejeni certifikati o čistosti in sumljivi prodajalci, ki jih vodi le zaslužek, svoje pa k zmešnjavi prispevajo še razni spletni vplivneži brez medicinske izobrazbe, med katere sodita tudi omenjena Neely in Dhilon. Oba je treba jemati s precej pridržki že zato, ker tudi sama služita s prodajo peptidov. V dobro jima je šteti vsaj, da sta ob obilici pohval priznala nekaj težav, ki sta jih imela pri jemanju melanotana. Slednji je zaradi svojega porjavitvenega in nenaravnega učinka dobil pomenljivo ime »barbie peptid«, saj spodbuja proizvodnjo melanina, zaradi česar koža postane temnejša.
Dermatologinja dr. Joni Mazza opozarja, da njuni priznanji o pordelosti kože v prvi uri po zaužitju melanotana pričata o alergijski reakciji, skrb vzbujajoča in podrobnejšega pregleda vredna pa se ji zdi tudi ugotovitev enega od njiju, da so spremenili barvo oziroma potemneli tudi njegova materina znamenja in deli kože, kjer je imel prej akne. Strokovnjakinja odločno zavrača njuno naivno prepričanje, da sta zaradi zagorelosti bolj varna pred škodljivim učinkom UV-žarkov, opeklinami in kožnim rakom. »Če jemljete MT in nato bolje prenašate sončno svetlobo, morda dlje časa ostajate na soncu ali pa ne nanašate kreme za sončenje, ker pač ni opeklin. A daljše ostajanje na soncu in manj zaščitne kreme pomeni povečanje tveganja nastanka raka, ne pa zaščite pred njim,« opozarja Joni Mazza.
