Udeleženci preliminarne študije so »zmanjšali vnos visoko predelane hrane za več kot 85 odstotkov« ter poročali o »zmernem do večjem izboljšanju pri treh kazalnikih depresije«, so sporočili z univerze.
Testi so »uspešno potrdili izvedljivost te raziskave v sklopu obsežnejšega kliničnega preizkušanja«, je dejal dr. Andrew Krystal, zdravnik ter profesor na oddelkih za psihiatrijo, vedenjske vede in nevrologijo na Univerzi v Kaliforniji v San Franciscu (UCSF).
Prispevek, objavljen v reviji JAMA Psychiatry, ki izhaja pod okriljem Ameriške zdravniške zbornice, verjetno velja za »prvo študijo, ki primerja simptome oseb z depresijo pred in po tem, ko so svojo običajno visoko predelano hrano zamenjale z bolj zdravo«.
Potrebne nadaljnje raziskave
Kot poroča Guardian, so članice in člani raziskovalne skupine pojasnili, da so »potrebne nadaljnje študije«, s katerimi bi ocenili, kako dejavniki, kot so spremembe v deležu sladkorjev in maščob, vplivajo na bolnike z depresijo ter kako se odražajo razlike v vnosu kalorij.
Znanstveniki so dodali, da bi bilo treba v prihodnjih preizkušanjih ovrednotiti tudi vpliv kontaminantov pri procesu predelave ter mešanic aditivov, konzervansov, stabilizatorjev, umetnih barvil in ojačevalcev okusa.
Povezava med hrano in razpoloženjem
Poleg tega, da je hitra hrana priročna, hitra za pripravo in pogosto cenejša od bolj zdravih možnosti, lahko visoko predelane jedi spodbudijo izločanje dopamina, ki ga včasih imenujemo hormon zadovoljstva, je za Guardian opozorila Nyasha Chagwedera z UCSF. Iz tega izhaja, da bi lahko hitra hrana »škodovala črevesju na načine, ki se odražajo na možganih«, navaja Chagwedera.
Ugotovitve raziskovalcev iz UCSF se naslanjajo tudi na številne znanstvene prispevke, ki opozarjajo na tesno povezanost med zdravjem črevesja in duševnim zdravjem. To posredno nakazuje, da bi utegnila biti prehrana ključen dejavnik pri tem, kako se ljudje počutijo in razmišljajo.
