Vrnitev v šolske klopi, za nekatere pa celo prvi vstop v šolo, je za otroke in starše izjemno vznemirljiv dogodek. Ponovno srečanje s sošolci, nova prijateljstva, usvajanje znanja in sveži izzivi so razlog za veselje in ponos. Vendar pa jesen in šolski zvonec s seboj prinašata tudi tisto nekoliko manj prijetno plat – sezono nenehnih prehladov, viroz, črevesnih okužb in drugih nevšečnosti. S prehodom v zaprte prostore se namreč začne prvi resni preizkus za otroški imunski sistem v novem šolskem letu.
Zakaj so otroci ob vstopu v šolo tako zelo dovzetni za najrazličnejše bolezni? Razlogov za to je več in se med seboj prepletajo. Prvi in najbolj očiten razlog je seveda močno povečana izpostavljenost. Šolske učilnice, hodniki in jedilnice, kjer se vsakodnevno več ur skupaj zadržuje dvajset ali več otrok, so idealno okolje za izjemno hitro širjenje virusov in bakterij. Otroci si med igro in učenjem delijo šolske potrebščine, dotikajo se istih kljuk, miz in igral ter so v neprestanem, pogosto zelo tesnem fizičnem stiku. Poleg tega se v jesenskih mesecih zunanje temperature začnejo spuščati, vreme postane opazno bolj nestanovitno, zrak v centralno ogrevanih prostorih pa postane suh. Suh zrak hitro izsuši občutljivo sluznico otroških dihal, s tem pa ji zmanjša primarno obrambno sposobnost in mikrobom olajša vdor v telo.
Ne smemo pozabiti niti na pogosto spregledan psihološki vidik. Vrnitev v šolo, še posebno po dolgih in neobvezujočih počitnicah, za otroka predstavlja določen stres. Zgodnje jutranje vstajanje, nove šolske obveznosti, prilagajanje na pravila, domače naloge in morebitne stiske v odnosih z vrstniki lahko pri otroku povzročijo povečano raven stresnega hormona. Dolgotrajen stres dokazano slabi delovanje imunskega sistema, kar v praksi pomeni, da bo otrok, ki je pod čustvenim ali mentalnim pritiskom, bistveno hitreje podlegel celo najbolj blagemu in nedolžnemu prehladu. Zato je izjemno pomembno, da starši pravočasno obvladajo ne le fizične, temveč tudi čustvene priprave na novo šolsko leto.
Naravna krepitev imunskega sistema
Osnova za dobro odpornost se ne začne v lokalni lekarni teden dni pred začetkom pouka, temveč doma pri vsakodnevnih navadah, ki jih gradimo vse leto. Imunskega sistema namreč ni mogoče zgraditi ali okrepiti čez noč. Lahko pa ga dolgoročno, učinkovito in zelo uspešno podpremo z naravnimi ter preprostimi metodami. Naše telo in telo našega otroka je kompleksen mehanizem, ki za brezhibno delovanje potrebuje pravo gorivo in ustrezne pogoje.
Prvi in najpomembnejši steber naravne obrambe je uravnotežena prehrana. Poskrbite za barvit jedilnik, ki naj bo bogat s sezonsko zelenjavo in sadjem. Otroški krožnik naj bo poln vitaminov, mineralov in vlaknin. Zelo pomembno je zavedanje, da je več kot sedemdeset odstotkov celic imunskega sistema v našem črevesju. Zdrava in uravnotežena črevesna mikrobiota je zato absolutni temelj odpornosti. To črevesno floro lahko odlično podpremo z rednim uživanjem živil, ki so bogata s probiotiki, kot so naravni jogurti, kefir in fermentirana zelenjava. Obenem je treba močno omejiti vnos rafiniranega sladkorja in visoko predelanih živil, saj sladkor dokazano slabi delovanje belih krvničk, ki so glavni borci proti okužbam v telesu.
Ko govorimo o specifičnih mikrohranilih, so za otroško odpornost ključni vitamini C in D ter mineral cink. Vitamin C, ki ga najdemo v papriki, jagodičevju, brokoliju in agrumih, spodbuja nastajanje protiteles. Še pomembnejši v jesenskem in zimskem času je vitamin D. Tega naše telo tvori predvsem ob izpostavljenosti sončnim žarkom, ki pa jih je jeseni vse manj. Zato mnogi strokovnjaki svetujejo njegovo redno dodajanje v obliki kapljic ali pršil v hladnejši polovici leta. Cink, ki ga najdemo v bučnih semenih, stročnicah in mesu, pa pomaga pri hitrejši regeneraciji poškodovanih ali vnetih sluznic.
Kot poudarjajo mnogi strokovnjaki, draga prehranska dopolnila niso rešitev, če nista urejena sama osnova in otrokov življenjski slog. Poleg prehrane je redno gibanje na svežem zraku drugi ključni steber naravne imunosti. Fizična aktivnost na prostem naj bo obvezen del vsakdana ne glede na to, ali zunaj sije sonce ali pa piha hladen jesenski veter. Svež zrak prečisti dihala, izboljša prekrvavitev in pospeši odplakovanje toksinov iz telesa. Ne smemo pa pozabiti niti na redno hidracijo. Pitje zadostnih količin vode ali nesladkanih zeliščnih čajev pomaga sluznicam dihal, da ostanejo vlažne, prožne in se tako bistveno lažje ubranijo pred vdorom virusov, ki uspevajo v suhem okolju.
Spanje in osebna higiena
Poleg uravnotežene prehrane, vsakodnevnega gibanja na svežem zraku in stabilnega čustvenega okolja so za uspešno preprečevanje bolezni in zdrav šolski vsakdan ključnega pomena še urejene spalne navade in dosledna osebna higiena. Ustrezna količina kakovostnega spanca je tisti čas v dnevu, ko se otroško telo celostno regenerira, počiva in obnavlja svoje moči za nove izzive. Med spanjem se namreč intenzivno sproščajo citokini, specifične beljakovine, ki so nujne za boj proti vnetjem in okužbam. Če je otrok kronično neprespan, se proizvodnja teh zaščitnih beljakovin močno zmanjša, s tem pa drastično pade tudi njegova odpornost.
Šoloobvezen otrok praviloma potrebuje od devet do enajst ur neprekinjenega nočnega spanca. Izjemno pomembno je tudi, da vsaj uro pred spanjem ugasnete vse elektronske naprave, kot so televizorji, tablice in pametni telefoni, saj modra svetloba z zaslonov močno zavira izločanje spalnega hormona melatonina, s tem pa oteži umirjanje in uspavanje.
Poleg spanca je drugi neizogibni korak k zdravju stroga, a nevsiljiva osebna higiena. Otroka večkrat in potrpežljivo spomnite na zlato pravilo temeljitega umivanja rok s toplo vodo in milom. Roke naj si umiva dovolj dolgo, vsaj dvajset sekund, s posebnim poudarkom na predelih med prsti in okoli nohtov. To naj postane trden avtomatizem ob vsakem prihodu domov iz šole, pred vsakim obrokom, po uporabi stranišča in seveda po brisanju nosu. Redno umivanje rok še vedno ostaja daleč najučinkovitejši, najpreprostejši in najcenejši ukrep proti širjenju kapljičnih ter črevesnih okužb. Ob tem ga je smiselno naučiti tudi pravilne higiene kašlja – kašljamo in kihamo vedno v rokav oziroma pregib komolca ali v papirnat robček, nikoli pa v odprto dlan, s katero se nato dotikamo skupnih površin.
Posebno poglavje ob vstopu v šolo ali vrtec pa vsako leto jeseni namenjamo tudi izjemno nadležnim, a na srečo povsem nenevarnim gostom – naglavnim ušem. Te se najhitreje širijo prav v kolektivih z mlajšimi otroki, kjer med igro pogosto prihaja do neposrednih in tesnih stikov glave z glavo. Ključ do hitrega obvladovanja te nevšečnosti je redna in skrbna preventiva. Starši naj vsaj enkrat na teden, najbolje ob koncu tedna, temeljito pregledajo otrokovo lasišče ob dobri naravni ali močni umetni svetlobi. Posebno pozornost je treba nameniti predelom neposredno za ušesi in na zatilju, kjer uši najraje odlagajo svoje gnide. Otroka preventivno in večkrat opozorite, naj nikoli ne posoja ali si izposoja kape, šala, jopice s kapuco, glavnika, krtače ali elastike za lase od prijateljev.
