Neandertalce običajno povezujemo predvsem s kamnitim orodjem. A ne zato, ker bi uporabljali samo kamen, temveč zato, ker se ta ohrani veliko bolje kot les. Leseni predmeti v zemlji praviloma razpadejo, zato je pomemben del njihovega vsakdanjega življenja za arheologe skoraj neviden. Včasih pa narava poskrbi za prav posebno izjemo.

Les je izginil, njegove sledi pa so ostale

Na arheološkem najdišču Abric Romaní v bližini Barcelone so raziskovalci preučili 597 ostankov in odtisov lesa iz več arheoloških plasti. Najdbe segajo v obdobje pred približno 62.000 do 40.000 leti, ko so območje uporabljale prazgodovinske človeške skupine, v starejših plasteh predvsem neandertalci.

Posebnost najdišča je način, kako so se ohranile sledi predmetov. Les je sicer večinoma že zdavnaj razpadel, vendar so se okoli njega odlagale mineralne snovi, ki so ponekod ohranile njegovo obliko. Nastali so nekakšni naravni odlitki, ki raziskovalcem omogočajo, da preučujejo predmete, čeprav prvotnega lesa ni več.

Takšne najdbe so izjemno dragocene. Kamnito rezilo nam lahko pove, s čim je neandertalec rezal ali strgal, leseni odtis pa razkrije, kaj je morda izdeloval in uporabljal.

Od kopij do skrivnostnega kija

Med prepoznanimi sledmi so raziskovalci našli oblike, ki jih povezujejo z lesenimi kopji, koničastimi palicami in drugimi pripomočki. Nekateri odtisi bi lahko pripadali tudi lesenim konstrukcijskim elementom, vendar je pri takšnih razlagah potrebna previdnost. Posebno pozornost je pritegnil predmet, ki po obliki spominja na kij oziroma tolkač. Čemu je služil, raziskovalci še ne morejo zanesljivo povedati. Morda je bil namenjen obdelavi drugih materialov ali kateremu od vsakdanjih opravil, ki jih danes težko rekonstruiramo.

This undated handout image released on August 25, 2022 by the Catalan Institute of Human Paleoecology and Social Evolution (IPHES-CERCA) shows IPHES-CERCA restauration technician Irene Cazalla restoring the partial remains of a 60,000 years old Neandertal skull recovered at the Abric Romani site in Capellades. Dating from the Middle Paleolithic, the Abric Romani archaeological site forms part of the NEAN-Capellades Prehistoric Park, which includes some 20 archaeological sites in total. After over 40 years of continuous research at the Abric Romani site never had Neanderthal human remains been found.,Image: 716605093, License: Rights-managed, Restrictions: RESTRICTED TO EDITORIAL USE - MANDATORY CREDIT "AFP PHOTO /MARIA D. GUILLEN / IPHES-CERCA " - NO MARKETING NO ADVERTISING CAMPAIGNS - DISTRIBUTED AS A SERVICE TO CLIENTS, ***HANDOUT image or SOCIAL MEDIA IMAGE or FILMSTILL for EDITORIAL USE ONLY! * Please note: Fees charged by Profimedia are for the Profimedia's services only, and do not, nor are they intended to, convey to the user any ownership of Copyright or License in the material. Profimedia does not claim any ownership including but not limited to Copyright or License in the attached material. By publishing this material you (the user) expressly agree to indemnify and to hold Profimedia and its directors, shareholders and employees harmless from any loss, claims, damages, demands, expenses (including legal fees), or any causes of action or allegation against Profimedia arising out of or connected in any way with publication of the material. Profimedia does not claim any copyright or license in the attached materials. Any downloading fees charged by Profimedia are for Profimedia's services only. * Handling Fee Only ***, Model Release: no / Foto: Profimedia

Restavratorka Irene Cazalla s katalonskega raziskovalnega inštituta IPHES-CERCA leta 2022 med obdelavo približno 60.000 let starih arheoloških ostankov. Raziskovalci tega inštituta so sodelovali tudi pri preučevanju sledov lesenih predmetov, ki razkrivajo življenje neandertalcev. / Foto: IPHES-CERCA/Profimedia

Odkritje tudi ne pomeni, da so neandertalci šele zdaj dobili priznanje za obdelovanje lesa. Da so znali izdelovati lesena kopja in druge pripomočke, so dokazovale že starejše najdbe. Nova raziskava je pomembna predvsem zaradi velikega števila ohranjenih sledov in možnosti, da si ustvarimo precej širšo predstavo o raznovrstnosti njihovega lesenega orodja.

Svet, ki ga kamen ne more razkriti

Znanstvena raziskava o lesenih ostankih in odtisih z najdišča Abric Romaní, objavljena v tem mesecu v reviji Science Advances, opozarja na zanimivo težavo pri našem razumevanju prazgodovine. Ker se kamniti predmeti ohranijo veliko pogosteje, se nam lahko zdi, da so ljudje kamene dobe živeli skoraj izključno med kamnitimi orodji. Toda že samo poimenovanje »kamena doba« pove več o tem, kaj se je ohranilo, kot o vseh materialih, ki so jih ljudje dejansko uporabljali.

Les je bil dostopen, razmeroma lahek in vsestranski. Iz njega je bilo mogoče izdelati orožje, ročaje, palice in številne druge uporabne predmete. Za njegovo obdelavo so bili potrebni načrtovanje, izbira primernega kosa in poznavanje lastnosti materiala.

Neandertalci so torej živeli v precej bolj raznolikem svetu, kot nam ga kažejo zbirke kamnitih sekir in strgal. Najdbe iz Abric Romaníja nam omogočajo, da si vsaj del tega izgubljenega sveta ponovno predstavljamo.

Priporočamo