Še nedavno je veljalo, da so pametni telefoni ultimativni potrošniški izdelek, izdelan tako zapleteno, da ga sami doma nikoli ne bomo uspeli popraviti. Premik pametnih telefonov med bolj popravljive naprave medtem ni posledica tehnološkega napredka ali ideološkega premika k preprostejšemu oblikovanju. Gre za posledico pritiskov potrošnikov in zlasti zakonodaje.
Nova evropska raziskava, ki jo je koordinirala Evropska potrošniška organizacija BEUC, pri njej pa je sodelovala tudi Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS), se je za primerjavo med pametnimi telefoni in baterijskimi sesalniki odločila s tehtnim razlogom. Za tehnološko bistveno kompleksnejše in kompaktnejše pametne telefone namreč že dobro leto veljajo nova evropska pravila o popravljivosti, medtem ko baterijski sesalniki tovrstnim pravilom še niso podvrženi.
»Rezultati kažejo, da so pri pametnih telefonih navodila za popravila bistveno bolj dostopna in podrobnejša, rezervni deli pa praviloma lažje dosegljivi kot pri sesalnikih,« so sporočili iz ZPS. Opozarjajo pa, da stroški popravil ostajajo visoki, kar zmanjšuje njihovo privlačnost. In manjša privlačnost popravil seveda krepi prodajo novih naprav.
Iskanje vsake priložnosti za dodaten zaslužek
V večini držav, ki so bile vključene v raziskavo, je cena rezervnega zaslona premijskega telefona več kot 400 evrov. To predstavlja približno 30 odstotkov cene nove naprave. Pri cenejših napravah je rezervni zaslon stal vsega 56 evrov oziroma okoli 10 odstotkov cene nove naprave. Podobno razliko med dragimi in cenejšimi telefoni so opazili tudi pri baterijah. Pri premijskih različicah je predstavljala 10 odstotkov cene nove naprave, pri cenejših pa 5 odstotkov. Vse to kaže, da so cenejši telefoni zaradi ugodnejših komponent bistveno bolj popravljivi od dražjih naprav.
Pri starejših modelih, ki niso podvrženi zahtevam zakonodaje, so naleteli tudi na nekaj spornih praks. Denimo pakiranje več komponent v isti paket. Potrošniške organizacije so ugotovile, da se posamezne komponente takšnih naprav pogosto prodajajo v paketih. Kot primer so navedli paket, ki vključuje baterijo in zaslon. Če ste želeli popraviti le zaslon ali baterijo, se vam je s takšnim paketom strošek popravila bistveno povečal.
Kakšno je stanje v Sloveniji?
ZPS je v okviru raziskave pregledala tudi uradne slovenske spletne strani večjih proizvajalcev mobilnih telefonov in baterijskih sesalnikov. Ugotovili so, da so razlike med proizvajalci precejšnje. Pri mobilnih telefonih sta najbolj prepričala Apple in Samsung. »Omogočata neposreden nakup številnih rezervnih delov, objavljata navodila za popravila in imata pregledno urejene spletne strani,« so ugotovili pri ZPS. »Pri nekaterih drugih proizvajalcih ni mogoče neposredno naročiti rezervnih delov na slovenskem trgu ali pa informacije o njih niso dovolj jasne.«
Še bolj neenotno je stanje pri baterijskih sesalnikih. »Nekateri proizvajalci omogočajo spletni nakup ključnih rezervnih delov, drugi potrošnike usmerjajo izključno na pooblaščene servise ali pa rezervnih delov za posamezne modele sploh ne ponujajo,« opozarjajo pri ZPS. Pregled je ob tem pokazal tudi velike razlike v preglednosti spletnih strani, načinu iskanja rezervnih delov in razpoložljivosti informacij za potrošnike.
Strah pred popravljivostjo je bil odveč
Evropski ukrepi za zaščito potrošnikov so v preteklosti že večkrat naleteli na očitke, da zavirajo inovativnost in podjetjem onemogočajo, da bi lastne rešitve razvijala po lastni presoji. Nad tem se je najbolj glasno pritoževal Apple, ko je branil svoj dokaj zastarel in počasen standard za polnjenje in prenos podatkov lightning. Ko je EU zahtevala, da morajo imeti tudi iphoni, prodani v Evropi, vhod usb-c, so v Cupertinu zagnali cel vik in krik, prikimavali pa so jim tudi nekateri apologeti na sončni strani Alp. Nato je Apple »šokantno« obrnil ploščo in na prvi predstavitvi iphona z vhodom usb-c to novost predstavil kot eno največjih inovacij novega telefona.
Podobne so bile kritike podpornikov, ki so trdili, da so pametni telefoni kakovostnejši, lažji in bolj vodoodporni prav zaradi težje popravljivosti. Tudi ta mit so proizvajalci razbili sami, ko jih je v to prisilila zakonodaja. Bolj popravljivi iphoni in samsungi so celo lažji in bolj vodoodporni kot njihovi skoraj nepopravljivi predhodniki.
Širitev na druge izdelke
»Evropska pravila očitno že prinašajo rezultate, vendar pot do resnične pravice do popravila še ni končana,« v odzivu na ugotovitve raziskave poudarja Boštjan Okorn, vodja primerjalnega testiranja v ZPS. »Za potrošnika ni pomembno le, da rezervni del obstaja, ampak tudi, da ga lahko hitro najde, preprosto naroči, dobi po razumni ceni in ga ob podpori jasnih navodil tudi varno zamenja. Prav pri preglednosti ponudbe in dostopnosti informacij med proizvajalci še vedno opažamo velike razlike.«
Na podlagi izkušenj s področja domnevno tako trdega oreha, kot so bili pametni telefoni, pri ZPS in drugih evropskih potrošniških organizacijah podpirajo tudi nadaljnjo širitev evropskih pravil o popravljivosti na druge skupine izdelkov. »Boljša dostopnost rezervnih delov in popravil pomeni daljšo življenjsko dobo izdelkov, manj elektronskih odpadkov in nižje stroške za potrošnike,« so še dodali.
