Zemljina gravitacija je aprila ujela asteroid 2026 QQ8. Ta odtlej kroži v zankasti orbiti okoli našega planeta. Droben vesoljski kamen s premerom dveh metrov je prvi opazil madžarski astronom Krisztián Sárneczky, sicer zelo uspešen iskalec asteroidov.
Sárneczky je nebeško telo opazil avgusta, Center za male planete pri Mednarodni astronomski zvezi pa je uradno prijavo prejel šele nedavno. Rekonstrukcija asteroidove poti kaže, da je doslej običajno obkrožil Sonce vsakih 359 dni, Zemlji pa se približa približno na vsakih deset let.
Z nami le za kratek čas
Čeprav se je asteroid tokrat ujel v Zemljino orbito, nas ne bo obkrožal dolgo. Iz Zemljinega gravitacijskega objema bo pobegnil že leta 2027. Med svojim kratkim obiskom se bo Zemlji najbolj približal na približno 568.000 kilometrov, kar je okoli 1,5-kratnik povprečne razdalje med Zemljo in Luno. Asteroid tudi sicer ne predstavlja nevarnosti za Zemljo, saj bi v primeru neposrednega trka zanesljivo zgorel v atmosferi.
Pojav sicer ni nenavaden, saj študije kažejo, da ima Zemlja v vsakem trenutku v svoji orbiti ujetih tudi do šest takšnih začasnih minilun.
Izvor v Luninih trkih
Mnoga od teh drobnih nebesnih teles so v resnici delci same Lune, ki so odleteli v vesolje ob davnih udarcih meteoritov. En primer takšne minilune je asteroid Kamo'oalewa, odkrit leta 2016. V premer meri približno 40 metrov in deluje kot kvazisatelit Zemlje.
Zemlji bližnji objekti imajo sicer običajno življenjsko dobo med enim in desetimi milijoni let, nekateri pa v orbiti vztrajajo celo do 150 milijonov let.
