Ekstremni vremenski pojavi nad Južnim oceanom so razblinili dosedanja prepričanja o stabilnosti antarktičnega morskega ledu. Znanstveniki namreč opozarjajo na dramatičen dogodek, pri katerem se je sredi ostre polarne zime v vzhodnem delu celine odprla ogromna površina vode, velika za približno štiri Slovenije.
Glede na raziskavo, ki so jo konec septembra objavili strokovnjaki z indijske univerze Bharathidasan v znanstveni reviji Geophysical Research Letters, je anomaloza posledica uničujoče kombinacije atmosferskih in oceanskih tokov. Satelitski posnetki, ki so na voljo od leta 1979, na tem območju še nikoli niso zabeležili takšne izgube ledu v času na južnem polu zime, ko bi moralo zamrzovanje doseči svoj vrhunec.
Ekipa, ki jo vodi raziskovalec Jeebanjyoti Swain, je ugotovila, da je regijo med julijem in avgustom 2024 prešlo šest intenzivnih »atmosferskih rek«, kot temu rečejo. Ti ozki, z vlago nasičeni pasovi so delovali kot zračni transporterji toplotne energije iz tropskih in subtropskih širin naravnost proti južnemu polu. Zrak se je posledično segrel do te mere, da je namesto suhega snega padal moker sneg, temperature pa so 7. avgusta presegale sezonsko povprečje za izjemnih 16,5 stopinje Celzija.
Toda zračni tokovi so bili zgolj polovica uničujoče enačbe. K razpadu ledene ploskve je ključno prispeval ocean. Močni, dolgotrajni vetrovi so nad zalivom Breid povzročili tako imenovano Ekmanovo sesanje, fizikalni pojav, pri katerem se površinske vode razmaknejo, na njihovo mesto pa vdre voda iz globin. Ker se zaliv nahaja nad globokim bazenom med podvodnima grebenoma Astrid in Gunnerus, se je proti površju dvignila cirkumpolarna globoka voda, ki predstavlja najtoplejši sloj Južnega oceana.
Dvojni udarec toplega zraka od zgoraj in tople vode od spodaj je bil za led preveč. Pokritost z njim je v začetku julija znašala 97 odstotkov, do konca meseca pa je strmoglavila na manj kot četrtino. Odprtina je 8. avgusta dosegla več kot 89.000 kvadratnih kilometrov (za približno štiri Slovenije). Morski vročinski valovi so nato celo med polarno nočjo preprečili ponovno zamrzovanje.
Raziskovalci opozarjajo na vse globljo krizo na Antarktiki, ki se segreva hitreje od preostalega sveta. Morski led na južnem polu zadnja leta vztrajno podira negativne rekorde, pri čemer so zime v letih 2023, 2024, 2025 in 2026 beležile zgodovinsko najnižji obseg. Še junija letos je na območju Bellingshausnovega morja ostala nezamrznjena površina v velikosti Francije.
Čeprav taljenje samega plavajočega morskega ledu neposredno ne dviguje gladine svetovnih oceanov, njegovo izginotje vnedarle skrbi znanstvenike. Morski led deluje kot zaščitni obroč, ki varuje ogromne kopenske ledenike pred uničujočimi valovi in toplimi morskimi tokovi. Hkrati je ta ledeni pas kritičnega pomena za biotsko raznovrstnost, saj nanj svoj razmnoževalni cikel vežejo antarktični kril in kolonije pingvinov.
Znanstveniki še svarijo, da bodo z nadaljnjim globalnim segrevanjem atmosferske reke postajale vse močnejše in pogostejše, kar bi lahko trajno destabiliziralo celo območja, ki so do nedavnega veljale za nedotakljive.
