Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije letos že sedemindvajsetič zapored sodeluje v mednarodni kampanji ob svetovnem dnevu srca, ki ga uradno zaznamujemo 29. septembra. Da je skrb za srce izjemnega pomena, dokazujejo tudi skrb vzbujajoči domači statistični podatki. Prim. Matija Cevc, predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije s Kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana, opozarja, da so bolezni srca in ožilja v Sloveniji še vedno najpogostejši vzrok smrti. Po zadnjih dostopnih podatkih so v letu 2024 te bolezni predstavljale kar 36 odstotkov vseh smrti v državi, pri ženskah pa ta delež znaša celo 42 odstotkov. Vsak dan zaradi omenjenih bolezni pri nas umre 21 ljudi, še ena dodatna oseba pa umre prezgodaj, torej pred dopolnjenim 65. letom starosti.
Bolezni obtočil so vsako leto razlog za več kot 36.000 bolnišničnih hospitalizacij in povzročijo, da je vsak dan več kot 2000 zaposlenih bolniško odsotnih. Poleg tega zdravila za srčno-žilne bolezni predstavljajo kar četrtino vseh izdanih receptov pri nas. »To ni le zdravstveni problem,« opozarja prim. Cevc in dodaja, da je to »družbeni in ekonomski izziv, ki se dotika vsake družine, vsakega delovnega mesta in celotnega zdravstvenega sistema«.
Povezava med srcem in ledvicami
Odgovornost za zdravje po besedah strokovnjakov vključuje tudi redno spremljanje zdravstvenega stanja in poznavanje lastnih dejavnikov tveganja. Zelo pomembno je namreč poznati svoj krvni tlak, holesterol in krvni sladkor ter spremljati telesno težo in obseg pasu. Občasno pa moramo preveriti tudi delovanje ledvic, ki delujejo kot nekakšen filter našega telesa. Ledvice čistijo kri in odstranjujejo odpadne snovi, hkrati pa sodelujejo pri uravnavanju krvnega tlaka in ravnovesja tekočin.
Srce in ledvice so zaradi teh procesov tesno povezani; če peša delovanje ledvic, je posledično bolj ogroženo tudi srce, in obrnjeno. Ledvična bolezen je še posebej pogosta pri ljudeh z zvišanim krvnim tlakom, sladkorno boleznijo in srčnim popuščanjem. Težava tiči v tem, da ledvična bolezen dolgo ne opozarja nase z bolečino ali drugimi težavami, zato jo je treba pravočasno in aktivno iskati s preprostimi preiskavami krvi in urina. Nove evropske smernice prav zaradi te tesne povezanosti bolezni srca in ledvic posebej poudarjajo zgodnje odkrivanje ledvične okvare.
Povezava z debelostjo
Prim. Cevc je posebej opozoril tudi na problematiko prekomerne telesne teže in debelosti. Debelosti po njegovem mnenju ne smemo več razumeti zgolj kot posledico pomanjkanja osebne volje, saj gre za kronično bolezen, ki močno povečuje tveganje sladkorne bolezni, zvišanega krvnega tlaka in srčno-žilnih bolezni. Čeprav sta temelj zdravljenja zdrava prehrana in telesna dejavnost, to pri klinično pomembni debelosti številnim bolnikom ne zadošča. Danes medicina razpolaga z učinkovitimi zdravili (med njimi so zdravila, ki delujejo prek sistema GLP-1), ki lahko pomagajo pri dolgoročnem obvladovanju teže. Prim. Cevc poudarja, da bi morali v Sloveniji ustrezno izbranim bolnikom, pri katerih obstaja jasna medicinska indikacija, omogočiti dostop do teh učinkovitih zdravljenj v breme zdravstvenega zavarovanja, saj pri tem ne govorimo o izgubi kilogramov zaradi lepšega videza, temveč o zdravljenju kronične bolezni in preprečevanju njenih resnih posledic.
Na pomembnost sistemskega reševanja izzivov opozarja tudi prof. dr. Borut Jug, specialist kardiologije s Kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana. Poudarja, da bolezni srca in žilja ostajajo ključni javnozdravstveni problem v evropskih državah, na kar opozarja tudi načrt EU za srčno-žilno zdravje z imenom Varna srca. Omenjeni načrt države članice poziva, naj do leta 2027 sprejmejo nacionalni program za obvladovanje bolezni srca in ožilja.
Psihološki odnos do skrbi zase
Poleg povsem fizičnega zdravja je za posameznika ključen tudi zdrav psihološki odnos do skrbi zase. Dr. Vesna Radonjić Miholič, specialistka klinične psihologije, razlaga, da je skrb za zdravje pravzaprav vrednota, ki jo je treba nenehno negovati. V preteklosti je bilo v naši kulturi pogosto v ospredju žrtvovanje za druge, trdo delo in opravljanje obveznosti, medtem ko so bile lastne potrebe, želje in tiha opozorila telesa potisnjeni globoko v ozadje. Danes se ta kultura na srečo postopoma spreminja; vse bolj pomen pridobivajo šport, različni hobiji, rekreacija, okrepčilen počitek in spanec ter pozornost in čuječ odnos do lastnega telesa. Dr. Radonjić Miholič izpostavlja tudi izjemno pomembno vlogo društev bolnikov, ki aktivno ozaveščajo širšo javnost, bolnikom pa kažejo, da v stiski niso sami in da je mogoče tudi po bolezni zelo aktivno ter odgovorno oblikovati svoje življenje.
Za več informacij o vseh preostalih aktivnostih po Sloveniji – od raznovrstnih pohodov, zanimivih predavanj o zdravem življenjskem slogu in srčnih boleznih do drugih preventivnih meritev – pa strokovnjaki vljudno vabijo k obisku uradne spletne strani www.zasrce.si. Vabljeni, da ta dan namenite svojemu srcu!
