V Varstveno-delovnem centru (VDC) Tončke Hočevar so naredili nov korak pri uvajanju sodobne tehnologije v delo z odraslimi osebami z motnjo v duševnem razvoju. Socialni robot Timo, ki so ga javnosti prvič predstavili lani v okviru projekta E-prijatelj, je namreč začel prve preizkusne interakcije z uporabniki centra. Za zdaj z njimi izvaja kognitivne treninge, v prihodnje pa naj bi postal tudi pomočnik pri učenju, vsakodnevnih opravilih in razvijanju socialnih veščin.
Projekt razvijajo v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, pri čemer posebno pozornost namenjajo prilagajanju tehnologije potrebam uporabnikov. Med preizkusnimi interakcijami raziskovalci spremljajo odzive uporabnikov in ocenjujejo, kako uspešno robot z njimi komunicira. S pomočjo posebne aplikacije ga učijo tudi prepoznavati znake njihovega razpoloženja in pozornosti, kar naj bi v prihodnje omogočilo bolj prilagojeno in učinkovito komunikacijo. Gre za prvi tovrstni primer razvoja socialnega robota v Sloveniji, posebej namenjenega odraslim osebam z motnjo v duševnem razvoju.
Od kognitivnih treningov do vsakodnevnega pomočnika
Trenutno je Timo še v fazi preizkušanja, vendar imajo njegovi razvijalci precej ambiciozne načrte. V naslednjem koraku bodo preverjali, kako uspešno lahko robot uporabnikom pomaga pri preprostih treningih socialnih veščin. Dolgoročno naj bi omogočal širok nabor dejavnosti, od posredovanja informacij in učenja do razvedrila, pogovorov in opominjanja na pomembna vsakodnevna opravila.
Osrednji cilj razvoja je uporabnikom omogočiti čim bolj samostojno življenje in zmanjšati njihovo odvisnost od stalne pomoči drugih. »Z razvojem socialnega robota spodbujamo socialno in digitalno vključenost svojih uporabnikov in izboljšujemo splošno kakovost njihovega življenja. Cilj je zmanjšati občutke osamljenosti in okrepiti samostojnost oseb z intelektualnimi ovirami,« poudarja Slavko Bolčević, direktor VDC Tončke Hočevar.
Po njegovih besedah bi lahko takšna tehnologija v prihodnje omogočila tudi bolj individualizirano izvajanje kognitivnih treningov. Robot pri tem ne bi nadomeščal terapevtov in drugih strokovnih delavcev, temveč bi predstavljal pomembno dopolnitev njihovega dela. Ob tem Bolčević opozarja, da mora razvoj potekati odgovorno, s posebno pozornostjo do etične uporabe umetne inteligence v socialnem varstvu.
Tehnologija, ki se prilagaja človeku
Pri razvoju Tima sodelujejo tudi raziskovalci laboratorija za uporabniku prilagojene komunikacije in ambientno inteligenco na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Njihov cilj ni zgolj razviti robota, ki zna komunicirati, temveč predvsem preveriti, kako lahko sodobna tehnologija dejansko izboljša življenje ljudi. »Prioritete razvoja funkcij robota, kot so izvajanje kognitivnega treninga in opomniki za nujna opravila, določajo kriteriji neodvisnega bivanja,« pojasnjuje prof. dr. Andrej Košir, vodja laboratorija.
Eden večjih izzivov je po njegovih besedah ugotavljanje dejanskih učinkov uporabe robota v vsakdanjem okolju. Prav to področje je bilo doslej v raziskavah podpornih tehnologij precej zapostavljeno. Zato bodo poleg tehnološkega razvoja imeli pomembno vlogo tudi spremljanje uporabniških izkušenj, ocenjevanje učinkovitosti in sodelovanje različnih strok.
Pri projektu sodelujejo še strokovnjaki VDC Tončke Hočevar in oddelka za psihologijo ljubljanske filozofske fakultete. Kot poudarja Košir, je njihovo sodelovanje nujno, da bodo razvite rešitve ne le tehnološko napredne, ampak tudi uporabne in strokovno ustrezne. Prav tako ima robot Timo še eno pomembno vlogo. Študentom fakultete omogoča praktično raziskovalno delo in spoznavanje najnovejših tehnologij umetne inteligence.
